Dolgega čakanja šestih let je naposled konec. Glasbeni posebnež, genialni David Defeis znova jaše "crnog konja" in neusmiljeno mlati s svojim mečem, ki je skoraj tako velik kot on sam (glej naslovnico). To pot se je možakar ustavil na kavi pri Adamu in Evi in ta dva sta mu razložila kdo je bila Lilith. Torej gre za konceptualni album o nesojeni Adamovi izvoljenki, preden je ta daroval nebeškemu Gospodu svoje rebro, da ta iz nje ustvari "možinjo".
Le kam bi prišli pri Davidu brez koncepta? Virgin Steele recenzije so zmeraj težka stvar. Kot pri Italijanih Rhapsody - po novem Rhapsody Of Fire. Točno veš kaj boš dobil, a reč je tako specifična, vselej ponuja visoko kvaliteto, ki je nikakor ne smeš spregledati in ob tem je človek naravnost pahnjen v iskanje dlake v jajcu.
Da bi se temu izognil, bom zastavil svojo izpoved drugače. Glasbe je na albumu skoraj 80 minut, torej prostor je maksimalno zapolnjen in izkoriščen. Novi material je nastajal v obdobju šestih let (najmanj šestih). David je resnično izpilil na novem albumu znova vse do potankosti in verjetno je bil primoran izpustiti kar nekaj odličnih idej, ki so bile viška. Torej material je resnično prebran in dobili smo najboljše izmed najboljšega. Virgin Steele so nekako od "Invictus" (1998) pojem konsistence in popolne perfekcije. Novi album je slogovno nadaljevanje "The House Of Athreus pt II." (2000), ki je bil zaradi omenjenega viška vseh idej malega garaškega genialca, če se še spomnite, kar dvojen.
Torej? Variabilen na miljo prepoznaven vokal Davida, vživeto petje in učinkovito prepričljivo prevzemanje vlog različnih akterjev novega koncepta, ki skozi variabilno spreminjanje vokala osupne poslušalca, je pač nepogrešljiva stalnica in atribut skupine, izveden brez napake tudi na "Visions Of Eden". Tipični aranžmaji klavirja in ostalih klaviatur,ki so naravnost ustvarjeni za oživljanje antike in antičnih mitologij, tudi. Kemija s kitaristom Edwardom Pursinom je ohranjena. Solaže odmerjene na točno določenih legah znotraj skladb albuma. Atmosferični preskoki popolnoma nepredvidljivi in album raste skozi poslušanje in leze pod kožo počasi, a ko ga enkrat osvojiš, samo zmiguješ z glavo nad njegovimi odlikami, ki presenečajo med poslušajnem povsem nepričakovano in spontano.
Produkcija? Klaviature in vokal močno potisnjena v ospredje. Kitarska distorzija skozi strupeno "šumenje" polni ozadje. Dvojna bas boben stopalka je ob osnovnem ritmu bolj začimba albuma, ki kontrastno polni ozadje. Produkcija je torej nekaj posebnega. Ravno favoriziranje klaviaturskih aranžmajev lahko moti ljubitelje trde metal erotike, prav tako pa omenjena produkcija dvojne bas boben stopalke, ki jo metalski bend sicer radi porinejo v ospredje produkcije. Ta pa je na "Visions Of Eden" digitalno "nasemplana", David pravi da zaradi denarnih omejitev. Vendar kvaliteta izdelka s tem ni v ničemer zmanjšana. Torej vzdušje je vseskozi temačno, dramatično, na vidiku je poguba, kaos, pomor, klanje, maščevanje, čustva kot hrepenenje, bolečina neizpete ljubezni, po kateri ostaja le grenkoba, žalovanje – vse je učinkovito oživljeno skozi edinstven Davidov pristop. To je album, ki je sestavljen komponistično kompleksno, a je obenem sila dovzeten sledenju tudi bolj površnemu ušesu.
Virgin Steele ostajajo pravi. DeFeis je pojem kvalitete, glasbenik, ki nosi pravi žar razdajanja in predanosti svoji glasbeni filozofiji. "Visions Of Eden" tako prinaša izpod njegovega peresa novi metalski raj! Gre za album, ki nosi dolge aranžmaje, popolnoma dovršene v vseh atributih in nadgradnjo vsega kar so Virgin Steele kdajkoli bili. Žal bo tudi ta – eden vrhuncev metalskega leta 2006, ostal zaradi svoje borne promocije znova spregledan.
na vrh