Morda ni v fokusu množic, je pa močan! Progresivni glasbeni žanr! Haken so ena takšnih novih skupin, ki s peresno lahkoto brišejo meje v progresivni glasbi in njenimi podžanri. Seveda je predalčkanje v primeru tako razvejanih in adventivno izraznih glasbenih skupin, kot so Haken, silno nehvaležno in mnogokrat nenamerno zavajajoče dejanje, pa vseeno. Včasih le poenostavi opis, ki naj bi hvaležno približal glasbo skupine potencialnemu poslušalcu. Opis glasbe z enim samim pridevnikom tokrat še zdaleč ne zadošča.
Haken so Britanci. "Visions" je njihov drugi album, ki je z uradno izdajo nasledil prvenec vsega po enem letu. S prvencem jim je uspelo doseči to, da so se umestili v rang spektra, kot ga dosega današnji razvoj progresivnega žanra, na mesto glasbenega globusa, ki ga definira prepoznavni in edinstveni pristop zasedbe.
"Visions" to platformo temeljnega kamna, ki so ga položili, kot odskočno razvojno desko Haken s prvencem "Aquarius" (2010) krepi in poglablja, saj so Haken z novim album še dodatno sprofilirali svoj slog v posameznih izraznih atributih prvenca. Na albumu je dodatno intenzificirana kemija, sicer odlične delavne temperature, ki krasi medsebojno komunikacijo instrumentalistov skupine, še od prvenca. Čuti se, da je zasedba zrelejša v aranžerskih rešitvah, opazno pa je tudi neizogibno potovanje, pogojeno z večplastno profiliranostjo akterjev članstva skupine, v podžanrsko razgibanost samega pojava progresivne glasbe (bodisi rock ali metal sfer, tko tudi vključevanje jazzovskih komponent). Še vedno se mestoma čuti, da so se Haken v svojih začetnih stadijih zgledovali po delih Dream Theater, vendar pa so ti trenutki tako nevsiljivo pozicionirani v aranžmajih, da kvečjemu hvaležno prispevajo k sami razgibanosti struktur, kontrastnemu poglabljanju in magnifikaciji razpoloženjskih stanj ter (fluidnih, "nebolečih") motivskih preskokov v skladbah. Rdeče niti, s katero vehementno razpletajo svoj živopisani klobčič volne, skupini nikakor ne zmanjka. Prav zaključna naslovna skladba opominja na to spogledovanje z Dream Theater. Brez kančka pretencioznosti, saj le to razbija skupina s svojo avtorsko in sebi lastno pronicljivostjo začimb aranžiranja, ki ga dodatno krona vstop vokala v skladbo - z odličnimi idejnimi rešitvami v podajanju verzov, ki mejijo na drama teater odrskega "cirkusantstva", kakršnega kreirajo (ali so kreirali) s svojo vokalno predstavo pevci Britanskih skupin Genesis, Marillion ali Arena. To je tip progresivnega metal/rock albuma, ki se skozi debelih 71. minut glasbe razvija s takšno pretočnostjo skozi sukanje mnogoterih motivskih preklopov, da je vsak strah o potencialnem dolgočasenju njegove minutaže odvečen. In to velja tudi za naslovno skladbo Visions, 22. minutno progresivno epsko suito albuma, kot njegovim vrhuncem.
Haken so ena tistih skupin, ki ji uspeva izredno učinkovito podajati glasbeno formo skozi atributa nepredvidljivosti spontanega razvoja dogodkov na albumu. Ob tem glasbe ne izgubi fokusa. Fragmentacija ki jo kreira kompleksna strukturiranost aranžmajev nikdar ne nadvlada principa ohranjanja visoke dinamične pretočnosti, ko pluje skupine z izzivalno pogumnostjo, skozi mnogotere žanrske prijeme in jih v lastnem avtorskem talilnem loncu mojstrsko premošča in fuzira. Zasedba razume tudi kaj je to graduirano potenciranje vzdušja v posameznih delih skladb. Takšne mojstrske rešitve se oprime zasedba denimo v izhodu skladbe Deathless, kjer v repeticiji motiva v izhodnem delu, postopoma nalaga glasbeno plast na plast v finalni "crescendo", sam ezoterični občutek, pa zbliža ta trenutek plošče tudi s prvinami post rocka.
Navite in z "riffovskim opažem" opremljene vodilne motive logično v valovih sosledij nadomeščajo mirnejše pasaže, kjer skupina skozi formulo nepretenciozne imenitnosti "razjaše" iz poudarjenega kitarskega riffanja magnificiranju novih vzdušij naproti, zahvaljujoč zlasti bistroumnim in pronicljivim rešitvam klaviaturskih aranžmajev mnogoterih obrazov, kot tudi vokalnega pristopa. Te mirne pasaže zlasti v vokalnem atributu zbližujejo mračna stanja atmosfere, z vzdušji skupin Procupine Tree, celo Opeth. Občasna implantacija modernih zvočnih zank, kot dodatnim "polnilom" spektra zvočne slike, zbližuje atmosfero tisti, ki oriše tudi artizem modernih poljskih prog metalcevc Riverside. Ostrina riffanja in centralna postavitev kitarske fraze v produkciji, pa ohranja Haken na obrežju skupin, ki sodijo pod emblem progresivnega metala.
"Visions" je album, ki bo vse ljubitelje progresivnega metal in rock avanturizma hipoma prevzel in popeljal v carstvo sanj. In sanje bodo trajale dolgo časa. Je album, ki zahteva vso pozornost, da se vas lahko polno dotakne! Kdor pozna "Aquarius", se bo hipoma nepovratno zaljubil tudi v "Visions". Gre za konceptualiziran, album, ki postavlja v središče posameznika in njegovo percepcijo smisla življenja in smrti. Deluje še bolj mračno kot koncept predhodnika, še bolj polnega in zrelega učinka. "Visions" je čvrsta kost glasbenega eklektizma, ki jo boste ljubitelji progresivne glasbe še dolgo glodali. Vsi. Tisti, ki iščete zagrizeno šolsko notno preverjeno kljubovalnost pravilnega instrumentaliziranja, kot tudi zahtevnejši glasbeni gurmani, ki se vžigate na moč grabežljive atmosfere, kot jo (re)kreira multifacetno izrazoslovje Haken. Skozi neusahljivi vrelec pogumnega glasbenega eksperimenta. "Visions", postavlja s svojim izzivalno modernim izraznim pristopom domete prog artizma na nov nivo! Haken je skupina, ki je z njim potrdila, da ne gre za muho enodnevnico in skupina, ki ima potencial, da v prihodnjih nekaj letih svobodno pomika meje izraznega dometa ustaljenih standardov najvišjih izraznih oblik modernega prog metala, na še višji izrazni nivo. Skupina, ki torej do neke mere diktira razvoj ene izmed vej tega vsebinsko najbolj razgibanega žanra na planetu, v katerem je "dovoljen" prav vsak eksperiment.
na vrh