Ensiferum: Victory Songs

Po izdaji druge plošče Iron (2004) so se nad skupino Ensiferum zgrnili temni oblaki. Skupino je najprej zapustil idejni vodja, genialni pisec, vokalist in kitarist Jari Mäenpää in ustanovil Wintersun. Kmalu sta skupini rekla adijo še basist Jukka-Pekka Miettinen in bobnar Oliver Fokin, tako da je kot edini ustanovni član v skupini ostal le kitarist Markus Toivonen. Jariju je z Wintersun padla sekira v med, Ensiferum, ali bolje rečeno Markus, pa so se znašli pred težko nalogo zapolniti ogromno praznino, ki je nastala po Jarijevem odhodu. Markus vendarle ni dolgo sameval in kmalu je okrog sebe zbral novo zasedbo, s Petrijem Lindroosom (Norther) na čelu. Petri naj bi prvotno v skupini ostal le za koncertne datume, a je kaj kmalu postal polnopravni član Mečenoscev (ensis pomeni meč, ferum pa je nepravilni glagol za nositi).

Vsi fani skupine so Ensiferum po Jarijevem odhodu opazovali bolj postrani in čakali, z mano na čelu, kaj bo prinesla nova zasedba. Na to smo čakali kar debela tri leta. Najprej je Markus nove člane vrgel levom in jih preizkusil kako zvenijo v živo pred publiko. Leta 2006 je sledila izdaja EPja Dragonheads, ki ni vseboval novih skladb in tako še vedno ni dal vedeti nič o novih Ensiferum. Istega leta je izšel DVD 10th Anniversary Live, ki je obeležil deseto obletnico skupine sedaj pa je pred nami končno novi izdelek skupine. Če vas skrbi, da je Petri s seboj prinesel "Children of Bodom" zvok, naj vas že na začetku pomirim, da temu ni tako. Ensiferum ohranjajo svoj prepoznavni zvok.

Pa poglejmo kaj prinašajo Ensiferum v letu 2007. Najprej pa obrnite gumb za glasnost do konca in umaknite pohištvo. Ensiferum nadaljujejo s svojo tradicijo introv, tokrat ploščo otvori atmosferična filmska Ad Victoriam, ki pred oči pričara vikinške drakarje, ki počasi plujejo proti obali, a Blood is the Price of Glory že prekini idilično sliko in horde krvi željnih vikingov se že vzpenjajo po obali. Ensiferum dajo že na začetku vedeti, da so tudi brez Jarija še kako močni. Epske skladbe so še vedno tu, odličnih melodičnih riffov je na pretek, folk elementov tudi... A vendar nekaj manjka. Petri Lindroos svojo nalogo opravi suvereno in korektno, toda žal vsaj meni zbudi skomine po Jarijevem fantastičnem vokalu, ki blesti tako v death metalskem growlu, kot v čisto odpetih epskih delih. No, Petri vendar ne odstopa tako veliko in hitro se mu uspe vklopiti v celotno zasedbo. Rahlo grenak priokus pa vendarle ostaja... Na srečo pa Ensiferum ploščo še vedno znajo nabiti s poživljajočo energijo! Epske, zborovske, galopirajoče in vznemirljive skladbe plošče Victory Songs so nekoliko hitrejše kot tiste z Iron, a še vedno dovolj mogočne. Deathbringer From The Sky je hiter napad, ki vključuje klasične elemente heavy metala. Ensiferum pač niso tipičen viking metal vcepljen z black metalom, saj le-tega prepletajo s fantastično zvenečim power metalom in folk elementi. Ti pridejo do izraza predvsem na prvem singlu plošče za katerega je bil posnet tudi video, Ahti. Energična skladba za pivske vikinške noči preplesane ob ognju. Ker zna biti naslednje jutro težko, ploščo upočasni One More Magic Potion. Za prave barde! Folk elementi Ensiferum niso tako etnično kot tisti pri Finntroll, gre za bolj fantazijske, skoraj "soundtrack" dele, ki jih poživi klaviaturistka Meiju Enhu in jih odlično vklopi v surovejši zvok kitar. Lep primer je Wanderer, ki je v celoti odpet s čistimi vokali. V vročici bitke ni veliko časa za počitek in v boj za preživetje nas ža pahni udarna bojna pesem, mogočna in epska Raised By the Sword. Ensiferum so vedno uspeli pri mešanju metal in folk elementov ustvariti naravno in toplo mešanico, in prav te elemente v komadu mešajo tako uspešno, kot da ne bi v življenju počeli ničesar drugega. The New Dawn je moj favorit, predvsem zaradi peklensko hitrega tempa in fantastičnih kitarskih delov, ki vrhunec doživijo v nori harmonični pasaži in shred solaži. A The New Dawn je le piškot v primerjavi s češnjo na vrhu torte, magnum opusom plošče, desetminutno mojstrovino Victory Song, ki povzame vse elemente skupine. Počasen akustični intro, ki se počasi prevesi v odlično viking metal skladbo, se umiri, preden nas dokončno zakolje.

Victory Songs ni najboljša plošča Ensiferum, Jari še vedno meče dolgo senco na Ensiferum in verjetno bo tako še nekaj časa. Kljub temu pa gre za odlično ploščo in Ensiferum se borijo do zadnjega moža. Drakarji so do roba napolnjeni z uplenjenimi zakladi, kupice napolnjen z medico že trkajo skupaj, Helge in Hilde voljne čakajo svoje vojščake, Zmagoslavne pesmi pa odmevajo v noč!