Po zatišju v letu 2013, smo dobili v letu 2014 le nadaljevanje zgodbe o dobri glasbi na Valu 202. Zakaj je leto 2013 izpadlo ve sam vrag, storjena pa bi bila nepopravljiva škoda, v kolikor projekt, ki je do tega dne nanizal od leta 2008 dalje pet kompilacijskih zgoščenk, kakorkoli zaspi, zastane in utone v pozabo. Prihaja torej šesti del. Z osveženim oblikovanjem naslovnice in knjižice.
Generalni občutek je, ko se prerineš skozi novo zgoščenko, da nobena izmed kompilacij ni zvenela tako pop, prav tako pa na nobeni do tega dne niso dominirali tako močno ženski vokali. Iz nabora »poslušljivosti« Valovsko ljubših frekvenc, je na tokratni zgoščenki manj skladb, ki bi kakorkoli sprožale večjo vsebnost decibelov s pomočjo distorziranega zvoka električne kitare. Tu je nekaj izjem, kot je modno alternativno rockovsko raziskovalna Black Glitter zasedbe John Doe, ki je skladba pravšnje zmesi mračne estetike in diskoidne dostopnosti. V to kategorijo lahko mirne duše uvrstimo še rockovsko nasršeno in s funk ritmiko vzmeteno Vikend zvezda zasedbe Dreamon s prodornim ženskim vokalom pevke Daše proti koncu komnpilacije.
Na kompilaciji skoraj ni sledu o hip hopu, kot tudi ne kantavtorskih izvajalcih. Današnji trendi v popularni glasbi so zelo zanimivi. Bili so nekako napovedani. Gre namreč za vse pogostejše fuziranje mnogih žanrskih iztočnic, zato postaja definiranje razmejitev v klasificiranju žanrov vse težji zalogaj. Tak primer so alternativni elektronski ekscentriki izrazito mračne koprene Karmakoma iz Brežic s skladbo Never Enough. Kmalu za njimi se jim v nič manj svetli luči pridružuje Kino za dva s skladbo Ugriz ljubezni, kjer ščemeče jedki ženski vokal napeljuje moški um k skušnjavi, ob podpori čvrste ritmične kinetiki dozirane z mimobežnimi ekscesi jazzovsko minimalistično naravnanih vskokov trobente. Mračni uvodni naboj kompilacije razbremenjuje nekoliko svetlejša Pieces s strani indie rockerjev Jardier medtem, ko se kompilacija, ob skladbi Ne sprašuj, dotakne tipske slovenske šole v režiji kabaretne jazz/soul/ pop šansone zasedbe Alkimia (Breda Božič, ki je nekoč s članom zasedbe Alkimia, sicer bobnarjem skupne Katalena Robertom Reboljem, tvorila tudi del zasedbe Sfiltrom, ostaja izredna pevka). Melanholijo v tej skladbi razgalja dotik improvizacij na violini znotraj pregrinjala instrumentalne spremljave. V tovrstno kategorijo, le z nekaj več folk vsebine in nič jazz premise, lahko uvrstimo skladbo Lahko zasedbe MojcART. Gre za bend, ki je združen ob bivši Obduction in Spleen pevki, fascinantni Mojci Zalar.
Tu je primer izrazito mračne figure elektronskega soula, ki mu poveljuje tenkočutni ženski vokal v skladbi Harshride (zasedbe Harshride) – kratko, jedrnato in prevzetno! Tej skladbi podaja nekakšen svetli pol, kasneje na zgoščenki, skladba Košček mojega srca v režiji Studiogrooves, ki mu poveljuje vokal Katje Koren. Nikakor ne gre prezreti tudi fascinantne »teleportacije« argentinskega tanga v slovenski geografski milje, za katerega v skladbi Tebe (te imam) tako predano skrbi znova strastna Vesna Zornik (Katalena) s svojimi TangoApasionada. Podobno lahko trdimo tudi za košček swinga prekodiranega »po slovensko« v skladbi Srce »L'amour toujours«, nad katero bi se navduševala nekoč, nekje tako Dean Martin, kot Frank Sinatra. Trendovsko zvočno usmerjenost MTVja in glasbenih korporacij, pa silno posrečeno povzema zaključna skladba kompilacije naslovom Zen Vox Darjeeling v režiji folk indie rockerjev Tequilla.
Momentu lucidnega cinizma, katerega je slovenski glasbeni ustvarjalni utrip v svojih žanrskih, medžanrskih »šegah in navadah« skozi dekade evolucije vse poln, pa rešuje čast zabavno vrtljiva 100% elektronsko sintetizirana Recikliram stvari zasedbe Pop-Alt.
Ne glede na glasbeno vizijo izbranih »srečnežev« kompilacije je nekaj jasno. Skladbe kredibilno stojijo in njih forma je definirana z veliko zavzetostjo njenih snovalcev. V uredništvo Vala 202 je do 15. aprila 2014 prispelo več kot 170 prijav različnih slovenskih izvajalcev, ki so skupaj oddali cca. 250 skladb. Naloga žirije nikakor ni bila preprosta. Izpovedna kvaliteta vseh 14. točk te kompilacije potrjuje, da ostaja Slovenija vroča točka tališča zavidljivih glasbenih idej in vizionarstva, ki zna prepričljivo ujeti moment aktualnih trendov, obenem pa vanj zapakirati vsaj delček talenta, ki je predpogoj definiranja sebi lastne artistične prepoznavnosti. Živopisana paleta 14. skladb dostavlja zagotovo zabavno kost za glodanje in upajmo da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
na vrh