Kot se jim je zapisalo poleti v pozivu »Hočemo dobro glasbo!« Največ 15! Petnajst bo izbranih. In prav toliko jih nosi peta edicija vsakoletnega kompilacijskega izbora Vala 202 »Imamo dobro glasbo«. Letos v vijolični niansi, torej barvi ljubezni!
Peta izdaja vsebuje, za razliko od lanskoletne (rumene izdaje Val 011), manj rockovske srži, prav tako pa prinaša izbrani glasbeni izplen večjo žanrsko diverziteto, kot jo je bilo moč zaužiti na pretekli kompilaciji.
Seveda je tudi na tej kompilaciji mogoče hitro najti nekaj jasnih disjunkcij (ločnic). Skladbe lahko kategoriziramo po žanrih in od tu dalje rangiramo kakovostno, ali pa preprosto uberemo neposredno pot mimo žanrov in ločimo skladbe kar med tiste, ki kakovostno izstopajo na zgoščenki, na tiste, ki zasedajo sredino povprečja ter tiste, ki zvenijo manj prepričljivo.
RockLine žal nikdar ni bil dober prijatelj z ritmom v poeziji. Nasnete matrice in pritiskanje na gumbe je težko tretirati kot igranje glasbe, kot glasbeno umetnost, nasploh če uporabljaš nasnete vzorce, ki niso nujno tvoja avtorska last. Zato najprej eliminirajmo rap. Palijo, Valter in Žygc bodo morali čakati na kritike kod drugod, pri specialistih za hip-hop. Je pa nekaj pri vsem tem. Besedila imajo briljantna, družbeno angažirana, ki rinejo prst malega človeka politiku naravnost v oko! Prav tako so razporejeni ti trije štikli na kompilaciji na prava mesta in ko se ozreš na sam razpored skladb, učinkovito doprinašajo k razgibanosti in živopisanosti zgoščenke. Kot pravim, gre za tri inteligentne hip-hop stvaritve. Valterjev uvod na skladbi Luknje v ograji spomni na otvoritev ene boljših Kings Of Leon skladb, imenovane Only By The Night.
Kühlschrank so s skladbo Skrivnostno nebo primer lova za modernim alter rock akcentom, ki temelji na vse večji manipulaciji z "odtujeno hladno" karakteristiko sintetiziranja. Slednja hkrati skrbi za glavnino kulise same spremljave, vnaša glavnino melodije, kot tudi atmosferične hipnoze. V rahlo "odtujeni", a psihedelično vesoljski konturi. Reč, ki zna biti všečna tudi ljubiteljem Coldplay. Kühlschrank servira »fantkasto Bambijevski« vokal, kar je podedovana modna muha MTV-jevske dostopnosti, ki bo ugajala predvsem mlajši, manj zahtevni generaciji.
Lepo se je ozreti na skladbo št. 3. te kompilacije. Suhi ali mokri Recidiv? Vi izbirate. Kdo drug, kot zasedba The Drinkers! The Drinkers se končno vračajo na sceno. V klasični postavi. Z enim kitaristom manj (v postavi je le "Nietovec" Likar), znova klaviaturistom Šegrtom in prvo ikono The Drinkers alkoholnega izgredništva Kolijem. Recidiv je posrečena skladba, ki postreže golo slečeno punkersko nrav, zahtevani Kolijev pečat, metaforično zafrkljivost in vrača skupini višji I.Q., glede na dela z Makijem. Zelo dobrodošla poteza za "lenobe", ki z uvrstitvijo na to kompilacijo dostavljajo dokaz, da migajo dalje. Recidiv je ena boljših skladb te zgoščenke in tako prinaša dober obet za novi studijski album skupine. Pravi studijski album. Torej album z robato in nezamenljivo vokalno (in odrsko) ikono Kolijem!
The Marvin Shot (ime skupine, ki mora nositi vzporednice s filmom »Šundr«), nova zasedba Simona Kavška (ex-The Drinkers - mi o volku, volk... hmmm kako majhen je ta svet) dostavlja še en zelo dober izdelek, ki sodi v ligo alternativnega rocka s suvereno interpretacijo angleških verzov. Skladba lovi aktualni utrip rock mainstreama v svetu, s pravo kombinacijo vodilne fraze in jeznoritega podajanja verzov, medtem ko vzdržuje produkcija učinkovito uravnilovko med instrumenti ter dostavlja zahtevano živost garažne embalaže.
Grega Korošec prinaša trenutek prijetnega milozvočja in žanrski odklon na kompilaciji v skladbi Tisoč žerjavov. Zlasti godi kombinacija rahločutnega vokala in plasma aranžerskih rešitev kitare (pozorni bodite na dodatek atmosferičnih »loopov«), kar odseva ustvarjalni talent tega glasbenika. Harmonizacija vokalov dostavlja v skladbo element prepoznavnosti. Niso albatrosi Petra Greena, so pa žerjavi Grege Korošca! Lahkotnost, sproščenost, odklop. Upajmo na dolgometražni studijski prvenec Grege.
Tu je skladba Milonga zasedbe Blu.Sine, eklektična mešanica jazz form in eksperimentalnih prijemov, ki dostavljajo v skladbo celo nekaj trip-hopa. Gre za posrečeno kombinacijo ženskega vokala »odtujene Björk«, organskih zvočnih jazz dodatkov, "živčnih" vskokov violine in celo trip-hop kozmetike nasnetih vzorcev. Ena najbolj zanimivih skladb samoniklega porekla.
Manj zanimiva, a precej bolj mainstreamovsko naravnana, je fuzija v skladbi Moj krog skupine TMS Crew. Skladba je nekakšen slovenski hibrid hip-hopa, funka, jazza (pihala prisotna!) ter rockovske trdote. Skupina skuša dostaviti več živopisane dinamike tudi s kombinacijo moških in ženskih vokalov. Gotovo nosi zasedba potencial, čeravno lahko pretanjenemu ušesu povzroča preglavice prirejena invazivnost in nadležna vsiljivost vodilnih vokalnih struktur, v čemer ni težko razbrati, da rine skladba na vsak način v ožji DJ-jevski nabor pogoste rotacije na radijskih frekvencah.
Sedukt so garažno brneči rockovski trio, ki vas bo s skladbo Ljubezenska vrgel z naslonjačev, pa čeprav ne odkriva v svoji sicer iskreni igri tople vode. V kitarsko frazo se je prikradel odzven metal glasbe, kar je gotovo posebnost, ne le te kompilacije, pač pa osnovnih iztočnic izbiranja materiala v natečaju »Imamo dobro glasbo!«. Očitno se odpirajo tudi tu vrata. So pa Sedukt produkt alternativne rock glasbe, in to zelo hrupen.
Skladba skupine Bo!, imenovana Eno, dokazuje, da gre za zelo talentiran kolektiv, ki razume poanto postavljanja aranžmajev, tudi poezije, v kombinaciji učinkovite izpovedne jedrnatosti. Kitica je močna, refren pa dostavi tisti naivni veseli punkovski vrtiljak, mnogih MTVjevskih enodnevnic nove dobe. Glede na luknje slovenskega mainstreama, pa je skladba Eno nedvomno dobrodošla zapolnitev.
Tu je še en tipičen alter rockovski trušč z angleško Sammy kolektiva The Vast Blasts. To je skladba, ki jo lahko mirne duše preverite ljubitelji skupine Barely Modern. Še ena posrečena, niti ne prežvečena, ter vživeta punkovska roštiljada.
Šansongaraž s skladbo Mon Amour je primer pristnega slovenskega rockerja! Melanholija, ujeta v grabežljivo prepričljivi intelekt kombinacije vibrantnega vzdušja in prelepe melodije. Skladba, ki sodi med najkvalitetnejše izdelke te kompilacije. Predvsem prepriča tudi srednja instrumentalna vez, ki dopušča motivski odklon od vodilnih motivov na način, da tak odklon še vedno vzdržuje kompaktno dostavljeni karakter skladbe.
Gotovo najbolj naivno besedilo pa nosi na tej kompilaciji Šihtarska Gabra Brina. »Saj bo bolje Gaber, saj bo bolje!« lahko pospremite skladbo, ko se odvrti v zadnji izhodni ton. Notranjsko-doolenjska melanholija. Lahko rečemo, da gre za unikat. Zahvaljujoč vzdušju, ki ga kreira tipičnost jodlavo zavitega, nižje intoniranega, a melodičnega "tuleža" Gabra Brina. Očitno imajo pri nas Šihtarji zlomljene hrbtenice, glede na verze in vzdušje neizprosne depresije, ki je tako poudarjena, da bi jo lahko rezal na debele kose. Vrag ve.
Porast dobičkonosnih partyjev z "umetno ekstraterestrično inteligenco" možakarjev, ki se skrivajo za temnimi očali in obvladujejo poleg kriljenja z rokami še vrtenje gumbov, personificira Housemouse in skladba Split Perosnality. Lepo je zložil točko skupaj po DJ-jevsko. Deluje hipnotično, ne škrtari z vsebnostjo srednjih tonov, ki vzdržujejo poslušljivost, so pa to "loopi", nabrani iz vseh vetrov in silijo seveda v prvi vrsti telo k zviranju. Kar pinaša plus točke skladbi, je nenehno motivsko zviranje skladbe od začetka do konca in posledični plasma občutka nepredvidljivosti, kar je vedno dobrodošla reč. Naj bo pot temu avtorju torej tlakovana z rožicami. Ta skladba sklene kompilacijo.
Lahko rečemo, da je "Val 012" uspel dostaviti še eno silno kvalitetno poglavje v svoji pet let trajajoči zgodbi. "Val 012" je ena najbolj živopisanih kompilacij serije "Imamo dobro glasbo", mnogoterih karakterjev. Večina izvajalcev pa se postavi lahko tudi z izdelano, sebi lastno karizmo, zato bo prav zanimivo spremljati, kateri med njimi bodo uspeli spraviti skupaj studijske albume in kaj bodo ti prinesli v kakovostnem oziru, saj skladbe izražajo že v začetnem stadiju tudi potencialni presežek za slovensko tržišče. Najbolj suvereno in samoniklo so se odrezali s svojimi deli na tej zgoščenki Kühlschrank, Grega Korošec, Blu.Sine in Šansongaraž, medtem ko je glavnina preostalih izvajalcev kompilacije lahko zelo ponosna na svoje izdelke! Veseli tudi vrnitev zasedbe The Drinkers na njihove "stare tirnice".
Kar pa se tiče natečaja "Imamo dobro glasbo!" upajmo, da bo le-ta potekal na veke vekov, saj gre za enega redkih zdravih primerov v Sloveniji, ki občuje naravno na relaciji poslušalec-izvajalec. In to s svežim, manj znanim, ali celo povsem neznanim izvajalcem. Na polju poizkusov oblikovanja zdravega slovenskega "mainstreama", ki ga vrsto let pogrešamo v ponudbi radijskih valov Slovenije.
Glede na strokovno podkovanost žirije je jasno, da ta stremi za iskanjem avtorske pronicljivosti samoniklih idej. In kompilacija »Val 012« dostavlja v tem oziru res sočno in obilno kost za glodanje. Preverite sami!
na vrh