Thin Lizzy: Vagabonds Of The Western World

Vagabonds Of The Western World je zadnji album, ki so ga Thin Lizzy izdali za Decca Records, ter hkrati poslednja trio inkarnacija te legendarne Irske zasedbe. Istočasno predstavlja tudi najboljši dosežek vse prepogosto neupravičeno spregledane postave, ki s Vagabonds.., kljub že običajnemu izgubljanju v lahkotnejših pop/rock napevih, že kaže prve znake predajanja nevarni nepredvidljivosti umazanih blues rokerskih rifov.

Zaščitni znak Thin Lizzy je od nekdaj bil zvok kitare. Ob tem dejstvu ne smemo pozabiti, da je bil davno pred rojstvom legendarnih Thin Lizzy tercetnih kitarskih harmonij, za ostrino Lynottove četice zadolžen olikani gospod z imenom Eric Bell, ki seveda ni bil od muh. Ravno nasprotno. V bistvu marsikatera njegova pogrutavščina v celoti preseže večino Robertsonovih ter Gorhamovih kasnejših Night Life oziroma včasih celo Fighting zamisli. Bellu medvedjo uslugo dela predvsem pomanjkanje poguma, breza katerega je nadaljni razvoj še tako kvalitetnega glasbenika evolucijsko gledano slepa ulica. Mladi Eric se zato po svojih občasnih sijajnih vulkanskih izbruhih prepogosto skrije v varno kritje Lynottovega romantičnega pripovedovanja. Slednje si ponovno zasluži najvišjo oceno, saj verjetno prav zaradi očarljive naivnosti Philove poezije pridobiva na čarobnosti in mikavnosti. Lep primer te je uvodna okoljevarstvena Mama Nature Said. Razgibani R & B gre po zaslugi Bellovega zabavnega slidea hitro v uho. Odličen začetek razburljivega albuma, ki od te točke naprej z vsako naslednjo skladbo pridobiva na energiji. Za stopnjevanje napetosti poskrbi fenomenalna strupena blues linija Vagabonds Of The Western World, ki ob prelepo barvitem Lynottovem glasu, po celem telesu rojeva armade mravljincev. Podoben šok vam bo zadal nepozabni Lynottov dragulj The Rocker. Skladba, ki je pogosto tudi zaključevala Thin Lizzy nastope, nasploh predstavlja enega najinovativnejših glasbenih motivov v zgodovini hard rocka. Medtem ko Bell in Lynott motovilita okoli vsem dobro znanega rifa, na svoj trenutek v kotu prebrisano čaka Brian Downey, nakar se trio brezkompromisno vrže v divjanje pravega umazanega rock & rolla, o katerem lahko dandanes samo sanjate. Nepozabna klasika, ki prekipeva od bahave hudobnosti in zlobe.

V ostanku albuma Thin Lizzy ponovno eksperimentirajo z različnimi pristopi, ki pa se, z izjemo sijajne Little Girl In Bloom, bolj kot ne izkažejo le za blede poizkuse ponavljanja uspeha Whiskey In The Jar. Predelava tega tradicionalnega napeva, je Lynottu in kompaniji, poleg slave, očitno prinesla tudi določeno mero obremenitve. Vseeno tu na nas čaka obilo zabavnih trenutkov. Eden takih nastopi z nenavadno The Hero And The Madman, o kateri dosti pove že sam naslov. Tu so še sumljiva Gonna Creep Up On You, rahlo sentimentalna A Song For While I'm Away, ter prikupno smešni Slow Blues, ki je vse prej kot to. Cvetke, ki nam zahrbtno grozijo, da bodo prekrile ves sijaj prej omenjenih Lynottovih biserov. Tem zlobnim namenom pogumno kljubuje Little Girl In Bloom, sigurno ena največjih Lynottovih mojstrovin. Osupljiva zgodba preprostega dekleta, ki ob gledanju igre kriketa, nemo opazuje, kako se ji pred očmi podira ves svet. Še en dokaz Lynottove skoraj starševske občutljivosti za tegobe navadnega človeka. Že samo zaradi nje Vagabonds Of The Western World vse do dandanes ostaja eden od pomembnejših Thin Lizzy dokumentov.