Planika slovenske rockerske scene, mimogrede če še niste vedeli cvetlica rada sliši na ime Šank rock, je decembra 2007 v matičnem mestu Velenju praznovala 25. Obletnico svojega obstoja. Gotovo zavidanja vreden dosežek, ki ga je zasedba letos kronala še z ovekovečenjem velikega dogodka na DVD formatu. Glede na dejstvo, da so tovrstne poteze v Sloveniji prava redkost, Šank rock v smislu nadgradnje uspeha albuma Senca sebe delajo korak v pravo smer. Obljubljena relikvija za rokerske zanesenjake pa je (z redkimi izjemami) na žalost, ali pa če hočete po pričakovanju, vse prej kot to, razen če seveda tripate na definicijo rock & rolla po vzoru Alye ali še huje Omarja Naberja.
V živo z gosti nas poizkuša razvajati s parom ploščkov, torej DVDjem lanskoletnega koncerta iz Rdeče dvorane in audio zapisom omenjenega dogodka, oplemenitenim še z dobrim ducatom videospotov, ki prinašajo zanimiv vizualni sprehod vzdolž celotne dolžine "šanka". Cvetk je tule za resnično lep pušeljc. Kronološko obdelana video predstavitev Šank rock zapuščine bo gotovo razveselila tiste najzvestejše, ki že leta zaman stegujejo prste po tovrstnih raritetah, v očeh mlečnozobcev pa se bo gotovo proslavila tudi kot vabilo k odkrivanju pravih čarov velenjske zasedbe. V vsakem primeru pa vam bodo nizkoproračunske demonstracije cock rokerskih koreografij po slovensko kocine hitro postrojile v pozor, sploh ob spremljavi po svoje že zimzelenih Rokerjev, Mačka ali Lahke dame.
Povsem drugačna zgodba pa se vrti okoli video dokumentacije koncerta ob proslavljanju srebrne obletnice Šank rocka, ki nam za razliko od zgoraj omenjenih vrhuncev, razburljivosti ne ponuja ravno v izobilju. Oboroženi s pretežno komercialno orientiranim repertoarjem, ki z zapostavljanjem osnovnih rokerskih vrednot in poudarjanjem konvencionalnosti v prvi vrsti piha na dušo instantnosti slovenske glasbene scene, Šank rock previdno zajemajo v širino. Kot da so se fantje po preblisku Sence sebe naenkrat dokopali do spoznanja, da jim zabavljaško švercanje na dolgi rok prej koristi kot škoduje. Nič novega torej? Skoraj! Presenetljivo, a gospoda se očitno boji (v vsakem primeru pa brani) konkretnejšega oziranja dlje v lastno preteklost, kakršno koli očitnejše koketiranje s koreninami zasedbe je torej prej izjema kot pravilo. Verjetno nam je prav zato tule usojeno trpeti zadeve kot Hočeš nočeš, zatem kvazi striptizersko kalvarijo Dej bolj naglas radio, medtem ko o DJ šovu niti slučajno ne gre izgubljati besed. Možje situacijo vsaj delno sanirajo s suvereno dostavljenimi Šank rock železninami, ki v družbi svežega materiala albuma Senca sebe, stvari končno postavijo na svoje mesto. Če temu dodamo še odlično zvokovno podobo nas ob Tih bod in igraj ali Nekaj pod kožo čaka resnično pravljično doživetje. A pozor! Na žalost splošnemu vtisu kakšnih posebnih uslug ne podarja niti precej statična in neatraktivna režija, čeprav drži, da Šank rock na vrhuncu krize srednjih letih niti slučajno ne izžarevajo gibčnosti Nadie Comaneci.
V živo z gosti je dokaj predvidljiv izdelek z malo razburljivega dogajanja, a zato v večini popolnoma prirejen provincionalnosti slovenskega glasbenega prostora. Še več! Šank rock kljub zavidljivemu naboru let preživetih na sceni z njim izkazujejo določen manjko samozavesti. Z repertoarjem in reputacijo za katera bi večina ubijala brez predhodnega razmisleka bi jo Velenjčani od jubileju gotovo bolje odnesli brez prisotnosti Natalije Verboten in 6packČukurja. Tako vrsto eksperimentiranja, z zanemarjanjem pristnosti rock & roll izročila in favoriziranjem kolaboracij dvomljive kakovosti, si verjetno lahko privoščimo le unikatni Slovenci. Preprosti ljudje, katerih malomeščanska logika vsako obljubljeno rock fešto iz čistega domotožja mimogrede raje spremenili še v kravjo veselico.

na vrh