Kronika: V napačnem letu

Ne črna, ne visoška, frankolovska pač! Kronika prašijo starokopitno zmes rocka, recimo umazanega rock  'n' rolla, ki se stika občasno s pristno punk aroganco, spogleda pa se tudi z bluesom. Skupina stara šest let zveni tako, da bi se s skladbami, v kolikor bi luč sveta ugledale v ranjkih osemdesetih, usidrale v renome klasik, ki bi se jih spominjale generacije. Sploh tiste, ki so teenagerska leta preživljale v bivši federaciji.

Kako lahko vibracija zasedbe Kronike vzbuja sline po zlatih časih brezbrižja, ko so se klatile po Balkanu stare yu rock zasedb Električni orgazam, Azra, Partibrejkers, Majke in podobno? Odgovor na vprašanje pozna pomenljivi naslov albuma "V napačnem letu".

Dejansko rojeni »V napačnem letu« a zategadelj toliko slajši. Nostalgično rustikalen, pristno živ, zgaražiran nažigaški hrup, ki ga generira zasedba je tisti element v glasbenem pristopu skupine, ki prepriča v polnem izkupičku. Od začetka do konca tega albuma.  Kronika ne izumljajo Einsteina s svojim studijskim prvencem. Kočljivo zagato potencialnega pogrevanja postane župe rešujejo prav s svojo pristno nebrzdano aroganco uporniškega brezbrižja, zafrkljivim humorjem,  a tudi občasnim drama teatrom, kjer ne manjka srčnih bolečin.

Lahko rečemo da družijo Kronika pod isto streho najboljše elemente starošolskih punk rock zasedb tipa Hic Et Nunc, Res Nullius temu pa dodajajo sentiment iskrive rock 'n' roll  preproščine, ki ni tako ognjeno vžigala niti na prvencu Big Foot Mame. Trd riffovski primež vzdržujeta preko albuma dve kitari, med njima pa jaše vehementno izjemno všečno vokalno divjanje vokalista Žana Kovačeviča. Vokal je občasno kanček zadeto nosljav, obenem pa zna biti tudi presunljivo zadirčen, kadar to zahteva narava posameznih skladb.

Revitalizem je vselej na moč lep, kadar vžiga pristno. In tega elementa je na albumu »V napačnem letu« vse polno. Skladbe ne klecnejo. Nosijo koherenco, ki jo pooseblja značaj neusahljivega drveža rock potence, ni pa težko začutiti tudi dejstva, da so skladbe pravzaprav odigrane kar v prvem poizkusu. Dokler bo zasedba tresla iz sebe tako prepričljive glasbene točke, kot je to skladba Hodim, se za prihodnost Slovenskega rock 'n' rolla prežetega s pristno pankrtsko umazanijo  res ne bo treba bati.  Potrebno je izpostaviti tudi dejstvo, da je zasedba zabelila skladbe s kitarskimi solažami, ki ne delujejo pretenciozno, pač pa ohranjajo pravo preprosto rockersko držo previdno razmeščenih tonov, večkrat doziranih z okraski stare šole »Slash-evskih pull off-ov«.

»Power blues« se prikrade v nevarno nagibajočo Bluz, kjer Kronika enkrat več dokažejo, da so Kronika nebrušen, oster rock 'n' roll kristal, ki zna pošteno urezati, če neprevidno rokuješ z njim. Poleg vživeto prepričljive vokalne interpretacije rjovečega tuleža, dokažejo Kronika zlasti v tej točki, da znajo zelo spretno izkoriščati razpoložljivi prostor z obema kitarama, ki generira sočni rockovsko nabrušeni dialog prepleta med vodilnimi kitarskimi frazami in nad njimi implanatacijo kitarskih okraskov.

Eden najlepših rock 'n' roll spačkov albuma je skladba  Rojen v napačnem letu, kjer drži skupina pravo mero zajedljive melodije (kitica), graduirano potenciran razvoj v punk ska rožljanje, ki kulminira v atmosferični vrhunec znotraj refrenskega napeva. Togota preko roba! Za skladbo Nirvana je vokal namerno votlo zadeto namontiran kar ustvarja  v tej skladbi ustvaja posebno vzdušje na albumu. Nekaj več melodije prinaša Dost mam, kjer zapelje ena od kitar skozi stereo chorus učinke, neusahljivo uporniško srž skladbe, pa vzdržujejo močna sporočila verzov.

Kronika so primerljivi desperadosi s tistimi, ki pripadajo kolektivu Stara šula z Dolenjske. Obe skupini sta letos povili studijska prvenca, obe sta z njima položila temeljna kamna za nadgradnjo prepoznavne rock n' roll karizme. Obe skupini oboroženi s pristnim jezikom, prepričljivima studijskima izdelkoma, obe skupini z lepima razvojnima potencialoma v prihodnje. Ob tem je jasno, da se glasba obeh skupin posluša obvezno »v živo«, saj ji pristnosti ne manjka.

Album »V napačnem letu« je iskreno urezan, starošolsko zveneč rock 'n' roll album, iskreno obtežen s hrupom in zanosom uporništva in kot tak nosi poglobljen značaj rocka, kakršen bi predstavljal v osemdesetih lahko slovenski odgovor na punk 'n' roll izročilo zasedb, ki so kraljevale na ozemlju južno od Kolpe.