Novi Niet. Štirinajst novih skladb in album »V bližini ljudi«. Gre za nadaljevanje zgodbe z albuma »Trinajst«. »V bližini ljudi« ohranja torej vse tipske karakteristike predhodnika, kot tudi prepoznavne glasbene vizije, ki se jo drži skupina v novi dobi. Tu je tipska punkovska drža, atmosferično odebeljena s prepoznavno melanholično držo mračnih razgledov (tudi filmskega) drama teatra, podkrepljena z inteligentnimi ter jedkimi besedili ter prepoznavna čut velike muzikalične note, kar daje glasbi Niet, kot tudi novemu albumu, nov element velike nalezljivosti in že kar pregovorne hitre osvojljivosti.
Ob vsebini novega albuma, ki dostavlja na sceno vso tipičnost lika in dela Niet (za nove čase), pa se je bend odločil za nekaj novosti v samem procesu snemanja oziroma nastajanja novega izdelka. Bend tokrat k sodelovanju ni povabil »skrivnega šestega člana«, staroste slovenske rockovske scene in člana velikih Buldožer, Boruta Činča. Aranžmaji so to pot povsem slečeni, neposredni. V prvi frontni liniji se nahaja kitarski riffovski zid, ki obdaja znova več kot impresivno in na moč podoživeto vokalno predstavo Boruta Marolta. Klaviature boste tokrat zaman iskali. Zvok je jedek, neposreden, element zgaražiranosti je intenziviran oziroma poudarjen, prav tako pa sam končni izkupiček hrupnosti oziroma sproščenih decibelov. Niet po novem torej »rušijo« intenzivneje in so tako torej spravili od sebe trši rockovski album tipske punkoidno diziluzionirane drže, ki ne pozna sajenja rožic in se na tak način znova neposredneje zazrli v čase z začetkov kariere. Se na nek način vrnili v zibelko spočetja (pra)greha.
Bend je torej natresel ducat impresivnih kitarskih fraz, ki ne poznajo odstopanja od Niet tradicije. Skladbe so večinoma zapeljane v srednje hitrem (Oprosti mi, V bližini ljudi, Rad imam dež, Vidim rdeče,..) do pospešenem tempu, kot sta denimo skladbi Vse je zaman ali Pejt že stran, pri čemer odnese prvo mesto najhitrejše skladbe albuma izraziti punkovski »porogljivec« Nebo nad Ljubljano dolg vsega dobro minuto. Punkoidna drža je seveda prisotna na vsakem koraku in znova »križana« z nalezljivo muzikalično vrednostjo vodilnih motivov. Od otvoritvene naslovne skladbe, do obeh radijskih singlov Ogledalo in Mislila sva, da nama bo uspelo (Maroltov recital v kitici znova polno vžiga), do O, gospod, o, gospa in tako dalje. Aksiom »manj je več« funkcionira v drži skupine in na novem albumu znova več kot optimalno. Eno najbolje učinkujočih kombinacij rockovske nebrzdanosti in muzikalične note je skupina položila v skladbi Ona ne spi (revolucija). Gre za skladbo z adaptacijo verzov ene izmed pesmi češkega pesnika Jaroslava Seiferta, podobno kot v skladbi Oprosti mi, kjer gre za novo adaptacijo besedil izvirnika pesmi franoskega poeta Françoisa Villona (podobno potezo (v prevodu Janeza Menarta) so Niet uporabili že na albumu »Rokovnjači« in skladbi Balada za obešence).
V srednje hitrem ritmičnem ključu in podobni riffovski naravnanosti vodilnih motivov se najde marsikatera komponistična podobnost med skladbami. Bend se pač giblje v preverjeni izrazni špuri, ki definira njen glasbeni dosje in značaj. Od tega nikakor ne odstopa. Tako sta npr. podobni kitici med skladbama Rad imam dež ter Oprosti mi. A to so pač Niet in prepoznavne glasbeno značajske drže ne gre spreminjati. V debelem riffovskem zidu srednje hitrih skladb se najde veliko izraznega prostora, ki ga Niet večkrat zapolnijo z melodičnimi bas linijami. Na teh točkah prevzema bas kitara vodilno melodijo (Oprosti mi).
»V bližini ljudi« je v svoji ekspresiji (inteligentna besedila in glasbeno formatiranje) na nek način tudi nov pristni družbeno kritični odsev blišča in bede dognanj krasnega novega sveta v katerega smo, kot slovenski državljani, nepovratno preko grla zabredli že davno tega. Album dostavlja torej preverjeno kvaliteto prepoznavne glasbene špure edinstvenih Niet. Prinaša kup novih skladb, ki bodo po svoji vrednosti in tipskem muzikaličnem značaju skupine kaj kmalu prerasle v koncertne favorite publike.
na vrh