Tole je "comeback" album danskih "melodic/AOR/hard rock" legend, ki so morda komu ostali v spominu ob izdaji istoimenskega prvenca v letu 1984 kateremu je sledil leta 1986 "A Matter Of Attitude", kot danska verzija Van Halen. Za hitro osvežitev naj navržem, da je skupino ustanovil leta 1984 Hank Sherman, ko je takrat zapustil Mercyfull Fate. 13 let po razpadu skupine, je ta naposled znova skupaj! Spisala je celo nov album, peti po vrsti, s simboličnim naslovom "V", ki pač neako naznanja nov začetek za Dance. Originalni član skupine je ostal pri Fate le še basist Peter Steincke. Fate se sicer trenutno nahajajo v isti postavi kot leta 1993, ko so zaprli štacuno, s to razliko, da imajo novega bobnarja v skupini. To je Mikael Kvist , ki je prispel iz švedske "progressive metal" skupine Elsesphere. Pri MTM Records so pred kratkim ponovno izdali njihova albuma "A Matter Of Attitude" (1986) in "Scratch 'N' Sniff" (1990), kar je bila naznanitev, da se za tem kuha verjetni "comeback" skupine.
Fate so našli moč in pogum, materiala in idej se je nabralo dovolj v 13 letih mirovanja, vendar pa je bila vseeno bistvena volja in ob tem seveda kakšna bo delovna kemija med znova združenimi člani v studiu. Album "V" je produciral uveljavljeni producent Tommy Hansen, ki je produciral že Fate album "Scratch'N'Sniff" in sodeloval npr. na albumih skupin kot so Pretty Maids, Helloween inTNT.
Novi album "V" je tako vrnitev h klasičnemu zvoku skupine, katerega temelje je ta postavila v osemdesetih. Debeli kitarski riffi, odprtega tipa, porinjeni produkcijsko naprej, rahlo surovi in nabrušeni kot se šika, ohranjajo živost in dinamiko zvoka! Fate pa seveda niso pozabili na impresivne in nepogrešljive solistične kitarske vložke, pač tiste klasične skandinavske kitarske obrti. Komadi nosijo pričakovano epskost v melodijah, klaviature vnašajo dramatičnost v pesmi in dvigujejo atmosfero na visok nivo.
Vendar pa je vokal tisti, ki nekako definira prepoznavnost Fate. Peerov vokal bi se dalo zanimivo okarakterizirati kot nekakšno vmesno stopnjo med Ralfom Scheppersom (Primal Fear), kadar jemlje vokal visoke lege (tipičen primer je refren Everything About You ali pesem Life), v srednjih ali nizkih legah pa poje z "manjšim knedlom v grlu", ki spominja na Uda Dirkschneiderja (U.D.O., Accept), a na tistega "normalnega" Uda, kadar ne vrešči in poje v sproščenem tonu. Zanimiva opazka ob tem je, da jemlje Peer mestoma linije nekako po vzoru Helloween pevca Andija Derisa (npr. refren pesmi I'll Get By). Morda k temu "Deris era Helloween feelu" pripomore produkcija, zlasti "back vokalov". Danci pričarajo obskurni pridih v vse pesmi! Ta pridih je sicer neznačilen za melodične AOR "hard rockerske" vode in navadno spremlja "heavy metalske" žanre. Zlobnikave klaviature vnašajo pravo bitje usodne ure na album, kriv za to pa je vsekakor tudi Peerov vokal, ki je vživet in vseskozi nepopustljiv, predvsem pa barva njegovega glasu. Vokal je resnično tisto kar dela Fate nekoliko drugačne, od morja vseh tovrstnih skupin.
Album je tako brezmadežen. Fantje delujejo prepričljvo, sveže in so željni dokazovanja. Na albumu ni nobenih odstopanj od začrtanih Fate smernic. Torej melodično, a dramtično in zavito v temo. Žalost apokaliptične vizije je stalni spremljevalec albuma "V". Morda kontradiktorna postavka a gre za zanimiv album, tipičnih "melodic hard rock" šablon križan z nepričakovanim modernim germansko "power heavy metalskim" pridihom prave drame in obskurnosti. Absolutno prepričljiv album lastne prepoznavne Fate drže, ki lahko pomeni za Fate začetek novega usvarjalnega obdobja in odlično odskočno desko. Vrnitev na sceno je bila torej uspešna Fantje samo tako naprej!
na vrh