»Use Your Illusion I« je tretji studijski album rockerjev iz mesta angelov, ki slišijo na ime Guns N' Roses. Plošča je luč sveta ugledala leta 1991 in predstavlja prvega iz serije dveh albumov, ki sta izšla istočasno. Oboževalci skupine so imeli možnost slišati večino pesmi že nekaj časa pred izdajo plošč, saj se je njuna predstavitvena turneja začela že nekaj mesecev prej. Skupina »pištol in vrtnic« je istega leta na brazilskem festivalu Rock in Rio začela pisati novo poglavje v svoji zgodovini, saj se je tu premierno predstavil novi bobnar Matt Sorum, ki je v času nastanka plošče nadomestil dotedanjega bobnarja Stevena Adlerja. Turneja, ki je pretresala svet med letoma 1991 in 1993 je ponesla dotedanje koncertiranje na čisto novo raven, saj je koncerte, ki so povprečno trajali okoli treh ur omogočala tehnična ekipa, ki jo je sestavljalo 80 ljudi. Turnejo so poleg ogromnih številk zaznamovali tudi številni škandali in zamujanja, ki jih je v večini povzročil Axl Rose. Turneja je svoj epilog doživela s koncertom v Argentini, ki predstavlja tudi zadnji koncert originalne postave.
Album je na ameriški Billboard lestvici zasedel odlično drugo mesto, v prvem tednu pa je bil prodan v 685 000 izvodih. Plošča in njena naslednica UYI 2 imata v zgodovini banda posebno mesto, saj so z njo opustili svoj specifični »glam rock«, ki je značilen za njihov debitantski album, Appetite For Destruction, ter tako izoblikovali svoj značilen »gunsevski« rock, ki je poseben zaradi mešanja različnih slogov, katerih nosilci so sami člani banda, ki se med seboj stilno močno razlikujejo. Plošča tako predstavlja zanimivo fuzijo različnih glasbenih zvrsti, saj skladbe poleg rocka vsebujejo tudi elemente bluesa, klasične glasbe, punka in celo country glasbe. Naslovnico albuma krasi modernizirana verzija renesančne Rafaelove Atenske šole, ki je prišla izpod rok Marka Kostabija.
Plošča vsebuje šestnajst pesmi katere med seboj kakovostno nihajo in tako ne dosegajo enakega kakovostnega nivoja. Skladba »Dust N' Bones« na albumu zaseda drugo mesto in jo v celoti zapoje ritmični kitarist Izzy Stradlin, ki si poleg Slasha in Duffa McKagana tudi njen avtor. Pesem, ki je po riffu in hrumenju pisana na kožo »bikerjem« govori o tem, da življenja ne smemo jemati preresno, saj ni vse depresivno, črno in brezsmiselno. Studijska različica pesmi je tudi krst novega klaviaturista Dizzyja Reeda, ki je v skupini še danes. »Prahu in kostem« sledi skladba filma o Jamesu Bondu, z naslovom »Live and let die« in je na plošči tretja po vrsti. Čeprav gre za priredbo originala, ki je prišla izpod peresa Paula McCartneya in njegove pokojne žene Linde, se je skupini uspelo počasno post-beatlovsko balado predstaviti v povsem novi luči. Gunsevska verzija je namreč bolj dinamična, Axlovi neprekosljivi klavirski in Slashevi kitarski vložki pa le še položijo »piko na i«. Nedvomno gre za priredbo, ki se je ne bi sramoval niti Paul sam. Sproščenost, ki jo dosežeta prejšnji skladbi se nadaljuje z žalostno in izpovedno pesmijo »Don't Cry«, ki se tu nahaja v originalni verziji. Na UYI II je besedilo drugačno, saj je Axl Rose menil, da je starejša verzija že nekoliko odtujena od njihovega trenutnega življenja. Pesem je nastala kot posledica dveh zlomljenih src, saj sta Axl in Izzy po razhodu z dekletoma izlila svojo dušo. Skladba je tudi prva, ki je bila napisana v času Guns N` Roses. Band je ideje za njen predstavitveni videospot črpal in novele Dela Jamesa, z naslovom Without you. Omenjeni spot predstavlja tudi prvi del načrtovane trilogije videospotov, ki naj bi jo poleg omenjene skladbe sestavljala še video verziji pesmi »November Rain« in »Estranged«. Načrtovani projekt pa se je na koncu nekoliko izjalovil, saj se je pevec Rose razšel s Stephanie Seymour, ki je prvih dveh videospotih uprizorila Elizabeth iz novele. Zaradi razhoda je tako videospot za pesem »Estranged« nekakšen plod Axlove domišljije. Pomembno mesto na plošči zaseda tudi »Bad Obsession«, ki jo najdemo sedmo po vrsti na plošči. Pesem je produkt sodelovanja Izzya Stradlina in Westa Arkeena in opisuje probleme slabih navad (mišljeno je drogiranje), ki so pestile band vse od njegovega nastanka. Nečedne heroinske razvade so malo pred začetkom studijskih vaj odnesle tudi bobnarja Stevena Adlerja, ki ga je uspešno nadomestil Matt Sorum. Kitarist Stradlin je tudi celotni avtor skladbe »Double Talkin' Jive«, ki je nastala pod vplivom zelo posebne prigode. V času enega od odmorov, ki ga je imel band med snemanjem je Izzy v bližnjem smetnjaku našel človeško glavo in ramo. Prigoda je vplivala tudi na besedilo pesmi, saj se ta začne z verzom »Found a head and an arm in a garbage can«. Melodična skladba se zaključi z romantičnim kitarskim solom, ki je delo kitarista Slasha in vsebuje elemente španskega flamenka. Z naslednjo skladbo, »November Rain«, band zopet zajadra v povsem drugačne, klavirske in orkestralne vode. Klavirski akordi so precej preprosti, toda bobnarske linije so identične skladbi Eltona Johna in Nigela Olssona. Skupino je filmski videospot stal milijon in pol ameriških zelencev ter se tako uvršča med deset najdražjih videospotov vseh časov. Ob vsem vloženem denarju pa ni najdražji, saj je epska vizualna podoba pesmi »Estranged« skupino stala dobre štiri milijone dolarjev. Predzadnja na listi je pesem »Don't Damn Me«, s katero Axl in preostanek skupine prvič besedno obračunata s svojimi nasprotniki (obračun doseže vrhunec s skladbo Get In The Ring), ki so obračali njihove ekscentrične izjave v nekoliko milejše, da so bile primerne za v javnost. Album se zaključi z več kot desetminutnim opisovanjem stanja, ko je človek v komi. Skladba, ki nosi preprost naslov »Coma« in je brez refrena, opisuje Axlovo štirinajstdnevno spanje v komi in dogajanje okoli njega. Pesem je namreč zelo avtobiografska, saj je odraz pevčevih problemov in poskusa samomora, ki ga je skušal narediti s pomirjevali. Zaradi svoje nenavadnosti ta skladba le še dodatno izboljša umetniško vrednost plošče, saj česa podobnega ni doslej naredil še nihče.
Use Your Illusion in njeno nadaljevanje predstavljata pomemben mejnik v zgodovini rock glasbe, saj vsebujeta mojstrovine, ki bodo navduševale še veliko prihajajočih rockovskih generacij in so še danes pogosto predvajane na mnogih radijskih postajah. Njen kultni pomen se poleg omenjene brezčasnosti odraža še v tem, da je skupina kljub mešanju številnih glasbenih zvrsti ostala zvesta trdemu hard rocku, ki jih je tudi izstrelil na sceno. Dosežena večna popularnost in mojstrsko mešanje elementov glasbenih zvrsti s prvotnim »gunsevskim« zvokom pa ostajata v senci ključnega argumenta, zakaj je pomen plošče tako velik. Slednja namreč skupaj s svojim nadaljevanjem predstavlja zadnjo studijsko ploščo originalne zasedbe (»The Spaghetti Incident« je zbirka priredb) in tudi zadnjo, ki jo je skupina izdala v naslednjih sedemnajstih letih. Pri končni podobi plošče moti le to, da vsebuje nekaj »nekvalitetnih filtrov«, ki se nahajajo med prej omenjenimi mojstrovinami in jo tako po nepotrebnem daljšajo. Zagotovo bi bilo zanimivo, če bi band namesto dveh plošč izdal eno, »podaljške« pa shranil v svojih arhivih.
na vrh