Legendarni pevec, zvočni inovator in vsestranski umetnik je po huronskem uspehu fenomenalnega albuma "So" (1986), kateri ga je uveljavil kot mednarodno pop rockovsko zvezdo, za svoj naslednji ambiciozni studijski projekt potreboval nekoliko več časa kot je večina pričakovala. Potem, ko ga je filmski zvočni zapis "Passion (1989) zacementiral v vlogi ključne figure pri popularizaciji svetovne glasbe v zahodnem svetu, se je odločil, da bo združil glavne odlike obeh visoko uspešnih albumov v idealno kombinacijo, katera bo odražala njegovo podobo vsestranskega komponista, svetovnega glasbenika in zvočnega vizionarja v zrelih letih življenjske poti. Rezultat tega eksperimenta je bil "Us", še en monumentalen album Petrove kariere s katerim je znova dosegel veličastne uspehe na področju popularne glasbe, medtem ko je za vse art rockovske zanesenjake demonstriral nekatere najbolj zrele skladateljske rezultate svoje dolgoletne kariere.
"Us" znova odlikuje tradicionalna produkcijska perfekcija, kakršno sta Peter in njegov dolgoletni avstralski sodelavec Daniel Lanois negovala že od začetkov skupnega sodelovanja. Album na eklektičen način prepleta elemente pop rocka, ambientale in svetovne glasbe v svojevrstno art pop rockovsko mešanico. Večina kompozicij se odlikuje po globokih ambientalnih sekcijah in raznovrstnih ritmičnih elementih svetovne glasbe, medtem ko ne manjka tudi bolj poskočnih, sarkastično obarvanih pop rockovskih stvaritev kot sta hita "Steam" ter "Digging in the Dirt", nedvomno najbolj znani skladbi celotnega albuma.
Gabeju so tudi tokrat pri realizaciji njegovih naprednih zvočnih vizij pomagali dolgoletni inštrumentalni pajdaši na čelu z genialnim basistom Tonyem Levinom (King Crimson), kateri kot vedno izstopa s svojo tehnično pestrostjo. Ob rednih sodelavcih je znova zbral celo armado vrhunskih priložnostnih glasbenikov med katerimi so izstopala imena kot so Peter Hammill (za slednjega je bilo to že drugo sodelovanje na kakem Gabrielovem albumu), Brian Eno, John Paul Johns, Shankar in Sinead O'Connor. Tudi tokrat je večino klaviatur odigral sam, kar je potrdilo nenehni razvoj njegovih sposobnosti v vlogi inštrumentalista.
Večina besedil odraža višjo stopnjo zrelosti in boleče življenjske izkušnje možakarja srednjih let, kateri je imel za seboj ponesrečeno poroko in propadlo zunajzakonsko zvezo s filmsko igralko Rosanno Arquette, medtem ko je imel vse več težav tudi pri komuniciranju s svojo prvo hčerko Anno-Marie, katera se je tedaj nahajala v težavnih najstniških letih. Njegovi osebnostni pogledi na medsebojne odnose so po prestani psihoterapiji dobili povsem nove aspekte. Manjši delež besedil se dotika nekaterih družbenih problematik na katere je kot aktivni borec za človekove pravice od nekdaj rad opozarjal. "Us" je v vseh pogledih njegov najbolj osebnostni album. Lahko bi se reklo, da je idealen glasbeni priročnik za vse tiste, ki se prebivajo skozi osebnostno ali partnersko krizo, saj striček Gabriel posreduje kopico modrih sporočil.
Vse večjo odtujenost v očetovskem razmerju do hčerke odraža odlična uvodna balada "Come Talk to Me", katera v uvodu vsebuje škotske dude, nakar podložena na spremljavo tradicionalnih tolkal in večplastnih klaviatur, preide v ritme svetovne glasbe. Številna večglasja in uporaba armenskega inštrumenta duduka dodatno razširijo inštrumentalno vsebino kompozicije. Njena največja odlika se skriva v dvigujočem ambientalnem vzdušju in skorajda pobožni barvi glasu s katero Gabriel v refrenu poziva hčerko naj se ponovno pogovarja z njim. Vlogo hčerke na spremljevalnih vokalih z odliko odigra Sinead O'Connor. Še boljša stvaritev je naslednja balada z naslovom "Love to Be Loved" na kateri prek rahločutnega petja izraža višji stadij svojega duhovnega zavedanja ter dokončno opravi z vsemi preteklimi partnerskimi kompleksi. Njegovo izjemno pevsko predstavo dodatno oplemenitijo številni ambientalni zvočni vzorci in simfonični aranžmaji. Po eni izmed Gabrielovih najlepših balad nastopi "Blood of Eden", še ena odlična skladba, navdahnjena z večnimi nasprotji med moškim in žensko v kateri ne manjka slikovita metafora o Adamovem rebru. Tudi ta kompozicija spada med Gabejeve najgloblje artistične kreacije, kjer se mu na spremljevalnih vokalnih harmonijah v refrenih ponovno pridruži O'Connorjeva. Vmes se ves čas pretakajo ambientalna valovanja in umirjeni ritmi svetovne glasbe, ki poslušalca zlahka prenesejo v legendarni "božji vrt". Zgodnja različica te fantastične skladbe se je pojavila v filmu Vse do konca sveta.
Po teh globokih, skorajda meditativnih, osebnostnih izpovedih sledi pravcata pop rockovska bomba s hitom "Steam". Ta skladba s svojimi nagajivimi funky ritmi in številnimi seksualnimi aluzijami nemudoma porodi asociacijo na Gabejev ultra hit "Sledgehammer". Tu se striček Gabe iz velikega melanholika ponovno prelevi v svojevrstnega zabavljača s podmazanim jezikom. Poskočni r'n'b ritmi so prežeti z Rhodesovimi cvilečimi kitarskimi pasažami in Levinovimi funkovsko zasoljenimi bas linijami, katere v skladbo vnašajo izdatno mero potentnosti. Fenomenalni video v katerem navihani možakar sprosti duška svojim seksualnim fantazijam je prejel nagrado grammy za najboljši video leta 1994. Na ambientalni "Onyl Us", kjer Gabe izraža frustracije dolgoletne ločitve in nostalgijo po ponovnem zbližanju z ljubljeno osebo, ponovno opravičuje svojo vlogo zaljubljenca v ritme svetovne glasbe. Ambientalnim zvočnim vzorcem se v ozadju pridružujejo avantgardne vokalizacije ter krajši improvizacijski okraski na basu in kitari.
Melanholični "Washing of the Water" je zaspana balada, skorajda uspavanka, usmerjena na rahločutno petje in klavirsko spremljavo. V njej se lahko nazorno sliši spremembo Gabejevega vokala, ki je z leti postal nekoliko bolj raskav, a se je zato njegova ekspresivna toplina še povečala. Sledi veliki hit in nedvomno najbolj znana skladba na celotnem albumu, fenomenalna art pop burleska "Digging in the Dirt", katera na slikovit način odraža Gabejeva občutja po prestani psihoterapiji, razhodu z Rosanno Arquette ter težave z uporniško hčerko. Vse v tej klasiki je čista zmaga; od Gabejeve kameleonske vokalne predstave (v refrenu mu v vlogi spremljevalnega pevca dela družbo večni kameleon Peter Hammill), Levinovih nagruvanih bas linij, distorzirane Rhodesove kitare ter hudomušnih zvočnih vzorcev. To klasiko njegove kariere je spremljal nič manj izborni video. V njem je Peter skozi številne posebne efekte prehajal skozi različne emocionalne stadije. Verjetno ni bil nihče presenčen, ko je prejel nagrado grammy za najboljši video leta 1993.
Na "Fourteen Black Paintings", kateri se nanaša na štirinajst slik s posebno simboliko, se vrne k elementom arabske ljudske glasbe. Zvočni motivi so sorodnim tistim, kateri so prevladovali na albumu "Passion". To je ena izmed redkih skladb na albumu, ki se ne dotika Gabejevih osebnostnih problemov, temveč gre za njegovo vizijo združenega sveta, ne glede na barvo, družbeni stan ali nacionalnost. Peter je v skladbo prelil motive posameznih slik, katere so bile posvečene boju za človekove pravice. Njegov vizionarski verz je opremljen z uvodnimi zvoki duduka, večplastnimi ambientalnimi zavesami in tradicionalnimi tolkali. Temperamentni "Kiss That Frog" je navdahnjen po znani pravljici o princesi in v žabo začaranem princu, kateri čaka na odrešilni poljub, čeprav se zasledijo tudi aluzije na oralni seks. To je še ena poskočna in pretežno pop rockerska stvaritev. Gabe se tu odloči za nagajiv vokalni pristop, medtem ko ga spremljajo šegavi kitarski rifi, hudomušne pasaže klaviatur in kompleksni ritmični okraski. Zaključni "Secret World" je veličastni new age eksperiment, ki plove na hipnotičnih valovih simfonike in zvočnih vzorcev. Besedilo je navdahnjeno po Gabejevi ločitvi od prve žene Jill ter izraža poglede na privatni svet dveh velikih individualistov. Naslov skladbe je kasneje uporabil za svoj drugi koncertni album iz leta 1994.
Z "Us" je vsestranski umetnik ter neuničljivi karizmatik ustvaril še en veličasten dosežek v povesti popularne glasbe, kateremu je vtisnil neobičajno mero osebnostnih občutij. Album je svojstvena eklektična mojstrovina, katera črpa na elementih svetovne glasbe, popa in ambientale ter nudi odličen prerez umetnikovega čustvenega profila. Navkljub svoji izjemni izrazni globini in poudarjeno večji stopnji skladateljske zrelosti "Us" ni dosegel tolikšnega komercialnega uspeha kot "So". Po zaslugi določenih sprememb v Gabrielovi osebnosti, katere so povzročile prej naštete travmatične izkušnje s pripadnicami "nežnejšega" spola, je njegovo vzdušje precej mračnejše od komercialno uspešnejšega predhodnika. Peter bo do naslednjega samostojnega dosežka na katerega bo potrebno čakati kar deset let še povečal vsebnost mračnejših, a neverjetno zrelih ambientalnih odtenkov. Dolgo čakanje bo na koncu bogato poplačano.
na vrh