Po tem, ko so novomeški rockerji Dan D pred štirimi leti s tretjim albumom "Katere barve je tvoj dan?" dosegli nepričakovan uspeh in jih je marsikdo poimenoval za naslednike izročila jugoslovanskega rocka, so nas uživaški Dolenjci v začetku letošnjega leta presenetili z novim studijskim ploščkom "Ure letenja za ekstravagantne ptice".
Album, za katerega so mnogi pričakovali, da bo "copy-paste" verzija svojega predhodnika, ki je bil s šestimi uspešnimi singli odločilna točka na razpotju med ostati ali ne, je korak bližje zrelejšim Dan D in predstavlja vrnitev k prvinskemu rock`n`rollu. Je eden tistih, ki ti postane všeč šele po desetem poslušanju in pri katerem ni nič narejeno na prvo žogo. Pesmi so tekstovno ne-enostavne, poslušalca pritegnejo k razmišljanju. So kritike stanja duha današnje družbe in obče sprejetih moralnih vrednot. Predvsem je pomembno, da vseh štirinajst pesmi album poveže v celoto, k čemur pripomore tako ekstravagantni naslov kot nenavadne ilustracije, ki so plod dela Mateja Jenka. Koncept temelji na v svetu skoraj, pri nas popolnoma, iztrebljenemu ptiču Klavžarju. In če so Dan D v nekem intervjuju omenili, da je plošča bolj "organska" in radijskim postajam neprijazna, slednje nikakor ne drži, saj so gospodje na sceno lansirali že dva uspešna singla "Jutranja" in "Google Me". Prav tako so se držali preverjene formule za uspeh in producentsko delo zaupali Žarku Paku, kateremu je tokrat na pomoč priskočil nemški producent italijanskih korenin Fabio Trentini, čigar aduti so ploščki skupin Guano Apes, Donots, Paddyja Kellyja in drugih.
Ura letenja nad planjavami s cvičkom politega rock`n`rolla se prične s skladbo "Magično", ki je ena redkih, če ne edina skladba, katere uvrstitev na ploščo je bila veliko vprašanje. Po tehtnem premisleku je padla razumna odločitev in verjetno za uvod nobena pesem ne bi pristajala bolj kot omenjena. "Moj problem" se na albumu pojavi dvakrat. Prvič (druga zaporedna skladba) je odet v rahlo swingersko napravo, drugič se kot trinajsta zaporedna skladba bolj udobno počuti v akustični preobleki. Katera vam bolj pristaja, ob poslušanju presodite sami. Na podobno swingersko vižo Dan D stavijo tudi v "Google Me", ki se v nasprotju s prvima omenjenima skladba posveča predvsem moralnim vprašanjem, kaj je na internetu dobro in dobrodošlo in kje je potrebno biti pazljiv, ko si na takšnih in drugačnih straneh ustvarjamo osebne profile.
Dvorezen meč ponudi uporaba tujih besed. Čistost slovenskega jezika Tokac okrni le takrat, ko želi poudariti nek globlji pomen in mu dodati trajno vrednost, ki bi se v slovenščini prehitro porazgubila. Poleg "Google Me", so takšne skladbe še sedma "Halo" ("Mene daje, ooo, daje, mi corazon ... mi corazon ...") in osma "Love Song" ("Daj povej mi, koliko ljubezen stane? / Love song, sad song / ali so tvoje želje kdaj zaspane"). Dvanajsta "Put slonova" je v celoti napisana v hrvaškem jeziku in je s svojimi šestimi minutami in pol tudi najdaljša pesem na ploščku.
Z enim bolj spevnih refrenom postreže prvi singel "Jutranja", ki ga na albumu najdete pod zaporedno številko štiri. "V zraku so prepovedane misli / nekdo pozna naše pravo stanje / a se ti ne zdi ... da je vse manj ljudi ... / nevarne igre na meji okusa / izbrani plešejo nad nami / a se ti ne zdi ... da vse manj boli ..." v povezavi z ilustracijo v spremljajoči knjižici hote ali nehote vse premočno zadiši po kultnem filmu "Široko zaprte oči" ("Eyes Wild Shut") režiserja Stanleya Kubricka. Malce mirnejša "Sirena" s pritajenim Tokačevim vokalom pomiri razburkane valove, ki jih v drugi polovici skladbe ponovno razbesnijo strogo distorzirane kitare. A na žalost "fantastičnih pet" prekine šesta pesem "San san", kjer poslušalec ob uvodu dobi občutek, da to niso Dan D temveč Siddharta, kjer bi kitare brez skrbi odigral Tomi Meglič. Se pa tudi pri tej skladbi (tako kot pri prejšnji), pravi Dan D prikažejo šele v zaključnem delu.
Trend uporabe motivov iz drugih pesmi, ki ga je v lanskem letu načel poletni hit "All Summer Long" razvpitega rockerja Kid Rocka (motivi iz skladb "Werewolves of London" Warrena Zevona in "Sweet Home Alabama" Lynyrd Skynyrd) se je očitno prenesel tudi v Slovenijo. Deveta skladba "Rožice" namreč vsebuje motiv iz ljudske pesmi "Pozimi pa rožice ne cveto", čeprav se besedili komaj kaj dotikata.
"Čakamo" in "Tiho" sta mirnejši skladbi na ploščku, čeprav slednja preseneti z malce udarnejšim in spevnim refrenom. Na samem repu je pristalo "Novo sonce", ki s svojim rahlo temačnim in otožnim besedilom tja tudi pristaja.
na vrh