Po trinajstih letih se vrača »Upitje spod Migovca«! Z drugim delom. Dvojna CD retrospektivna kompilacija, ki povzema zadnjo dekado (plus tri leta) tolminskega ali širše povedno posoškega glasbenega utripa. Kompilacija »Upitje spod Migovca« prinaša nabor del skupno šestnajstih skupin. Od metala s podžanrskimi odkloni, do punk rocka, blues rocka, pa vse do progresivnega rocka, post rocka in celo zborovskega petja.
Tolminci so vztrajni, žilavi in na trde šoke odporni ljudje. Preživeli so vse. Hude potrese, kot tudi pojav enega najpomembnejših metalskih festivalov v Evropi, festival Metaldays (bivši Metal Camp) ter ga vzeli za svojega! V Posočju biva v posameznih »skritih« odsekih pritokov Soče še zadnja populacija avtohtone soške postrvi. Tu pa biva nenazadnje tudi posebnost percepcije magije imenovane glasba. Ne glede na živopisane žanrske odklone, ki vladajo med izvajalci te kompilacije, jih druži pomembne skupni imenovalec in ta se jasno izraža na obeh ploščkih kompilacije. Pristnost in iskrenost dejanj. To pa je pravzaprav tudi poglavitna stvar. Tako v izvedbenem smislu, kot v smislu podajanja sporočil v samih verzih. Uporniški prst resnicoljubja je na tej kompilaciji nemalokrat potisnjen kvazi-moralistom, ki s kapitalom gazijo postavo malega človeka, globoko v oko, pa čeprav je že davno tega jasno, da ti ne bodo nikdar hoteli spregledali.
Šestnajst skupin, dva CDja. Oba razgibana, zabavna, zato nanizata dobro mero otipljive glasbene substance. Že uvodna Time zasedba Devil's Bridge, ki je vzeta iz EPja skupine izdanega leta 2011, naniza mračno sago razgibanega death & thrash metal zgledne muzikaličnosti, produkcije i rabe angleškega jezika. Rodoljubac so pravzaprav tolminske rock legende. Na kompilacijo prispevaajo skladbi Globalni škodljivc in Možeš da pališ! Notorični rock 'n' roll s pankrtsko konotacijo Motörhead deluje porogljivo, neposredno in ob sarkazmu pristno prizemljeno. Velika prednost posoških skupin te kompilacije je pravzaprav zanašanje na rabo pristnega posoškega narečja, pa tudi tolminskega slenga, kar jim daje noto prepoznavnosti. Na to opozori že hip hoper Iaria s skladbo organske spremljevalne kulise Kdo ne ve, česar pa se (zanimivo) D'Šups Bend v svojih dveh buditeljskih rock skladbah izogibajo. V nasprotju, pa element slenga odlično učinkuje nad oguljeno frazo Ti boš moja v režiji Taverna Blues Banda, ki iztisne v nadaljevanju še več zabave prelite z dobro mero črnega humorja, ko dostavi v pristnem blues rockovskem odzvenu skladbo Moskva – Petuški – Tmin. Če punk rokcerji Brand New Start koketirajo z aktualnimi globalnimi glasbenimi trendi, pa pridobiva kompilacija znova na značajskih posebnosti s skladbo Tolmin v režiji Jerry & Spacegoat. Gre za domoljubno skladbo sentimenta del davne preteklsti, ko so se ob tabornih ognjih prepevale zimzelene klasike Šifrerja, Smodeta, Mežka. A striktno »po T'minsko«, kar navkljub generičnem kalupu skladbe, odtehta. Prvi plošček se sklene »po metalsko«. V brezkončno pogoltnem breznu zla, ki za seboj ne pušča preživelih! Tu so namreč Urborg s skladbo Winter Void in dotikom pogube ob čemur zaledeni kri v žilah, ko odzvanja glasbeni dosje skladbe zvarjene v klasični black metalski maniri z okusnimi razpoloženjskim obrati atmosfere. Kotaleči surovi doom riff ne ostaja prikrit, navkljub black metalskemu grčanju v centralni vlogi.
Drugi plošček načne Mc Rocco & The Pikzigmars. »Sorodstvenih vezi« z Rodoljubac tu ne gre prezreti, čeprav zveni ta bend še kanček ostreje. Ritmi ostajajo posvečeni drvečemu rock 'n' rollu. Prvinski punk rock s pestjo v čelo blesavo in odličnimi besedili. V pravem tolminskem slengu. Gre za izvajalca, ki te s svojo iskrenostjo in srčnostjo hipoma razoroži. Kantrabanti je skladba v izvedbi Bakaline, ki izhaja iz tradicionalnega ljudskega melosa, podprta s spremljavo harmonike ter enkrat več zasoljena z značajem pristnosti posoškega narečja. Pripoveduje zabavno sago o nonotu prestreljene roke ter njegovih potrebah po tobaku in kavi, kot tudi o zlatih časih nekdanjih švercarskih podvigov. Nadebudna maldež imenovana Wild Crew so spreizkuša v slečenem hard rocku, ki zna speljati na glam, kot tudi punk tirnice. Sicer brenkajo po predvidljivih in že slišanih kalupih, kar pa še ne po meni da so brez potencialov. Vokal sicer šepa, predvsem pa bo, ob nadgradnji samozavesti, treba izboljšati rabo angleškega jezika v verzih, kot tudi razviti več otipljive glasbene karizme. Drugi plošček postane sila zanimiv znova v nadaljevanju, ko postrežejo svojo skladbo Lady Violet artmosferični in raziskovalni progresivni doom metalci Mothermound. Ti opozarjajo na posebneža v metal svetu. So surovi in posedujejo ostro noto črnine ter pogube. Hkrati pa rešitve aranžiranja opozarjajo na to, da gre za bend, ki zna v prihodnje še kako oplemenitit slovensko metalsko gibanje. Bend je izdal novembra 2013 svoj studijski prvenec s katerega izvira tudi skladba Lady Violet. V povsem drugo, a nič manj slajšo, glasbeno dimenzijo nas odstreli nadaljevanje s progresivnimi rock puristi Feedback, ki so za to kompilacijo prispevali skladbo I've Lost My Hair. Ta prihaja z njihovega petega studijskega albuma, ki je prav toka izšel v lanskem novembru. Izjemni glasbeniki in izjemna kemija generira veliko stopnjo muzikaličnosti in pronicljivih improvizacij, kjer skupina ne izgublja rdeče niti velike stopnje medsebojne kemije! Feedback znajo dostaviti željeni občutek nepričakovanega razvoja dogodkov, obenem pa se čuti, da je kitarist svoje čase mnogo poslušal Steve Howea (Yes). Feedback bi kot celoto lahko označili kot oddaljenega potomca britanskih Camel. Zasedba Mydas ohranja v nadaljevanju progresivni značaj drugega dela kompilacije. Obe skladbi sta zvarjeni drugače. Gre za instrumentala , ki posvečata glavnino ekspresije gradnji grabežljive atmosfere, obenem pa je v njihovem glasbenem značaju prisotna močna post rockovska komponenta kozmičnosti. Mydas so še en izzivalni glasbeni posebnež, na katerega velja staviti v prihodnje velike upe. Več predvidljive glasbene retorike dostavijo Sun Set v nadaljevanju. So punk rockerji, ki pa radi dozirajo vodilne motive tudi s terceti a la Iron Maiden (skladba Impossible). Znova sta osnovni kamen spotike neodločen vokal in raba angleščine. To bo treba korenito popraviti v prihodnje. Kompilacijo sklenejo veterani, ki so se predstavili že pred trinajstimi leti na prvem »Upitju spod Migovca« (2001). Tminski madrigalisti. Zborovsko petje iskrive norčavosti velikih dobrovoljčkov, dostavi v zaključnem delu malho šegave lucidnosti ob naslombi na izročilo tradicionalnega ljudskega melosa. Prva skladba Čebele je ekološko naravnana, druga skladba Puntarji pa je na slovenskem tako ali tako vseskozi aktualna. Danes nemara bolj kot kdajkoli. Pripravite se torej za boj za staro pravdo, ko odzvanja struženje brusilnega kamna po rezilu kose. Skladba Puntarska sklene v velikem slogu to zares prelepo in neizmerno zabavno glasbeno zakladnico doline Posočja!
Drugi del »Uptija spod Migovca« se je varil dolgo. Trinajst polnih let. Zato ima veliko novega za povedati in pokazati. Predvsem je dolina Posočja žanrsko silno slikovita, kompilacija v prvi vrsti dokazuje, da se vari v Posočju prvovrstni metal edinstvene karizme, tu biva ta hip na slovenskem verjetno edina »staroselsko zvočna« prava progresivna rockovska skupina Feedback. Tradicionalno smelo ostaja kombiniranje prvinske surovosti rock n' rolla s punkom, pri čemer navdušuje raba pristnega tolminskega dialekta, ki daje skupinam tudi posebno karizmo. Nova kompilacije »Upitje spod Migovca« nosi veliko srčnost in pristnost. Njena iskrenost učinkuje hipoma. Med izvajalci se čuti razlika v kilometrinah in zategadelj v izkušenosti. Eni bodo še morali malo dozoreti, saj se v definiranju glasbenih smernic še iščejo, drugi so na svojem ustvarjalnem zenitu, ali pa se pomikajo proti njemu. Skratka. Storite si uslugo, naročite tale dvojni plošček za skromnih 5,00€ preko naslova [email protected] in se pustite zapeljati znameniti tradiciji posoške filozofije rock 'n' rolla.
na vrh