Veterani Newyorškega klasično urezljanega metala naphanega z bombastično okrancljanimi vodilnimi frazami s pomočjo skrbno položenih harmonijah v tercah, nadaljujejo svojo pot s točke izdaje albuma »Immortal Soul« (2011). Še istega leta, ko je izšel album »Immortal Soul«, to je točneje v tretji dekadi novembra leta 2011, je preminil vodja in ustanovni član skupine Riot Mark Reale. Vsi so verjeli, da je usoda skupine Riot tako zapečatena. In vendar sta se preostala člana na čelu s kitaristom Mikeom Flyntzem in basistom Donom Van Stavernom, odločila odpreti novo poglavje. Da bi smiselno, jasno in nedvoumno razmejila to poglavje s klasično Riot ero, ko je skupni poveljeval Reale in skupino preimenovala v Riot V, preminulemu kitaristu pa v posvetilo posnela in izdala album poln kitarskih fraz, ki bi jih Reale takoj odobril, če bi bil še živ.
Van Stavern in Flyntz sta v ekipo vpoklicala tri odlične glasbenike in sicer vrhunskega vokalista Todda Michaela Halla, ki je na ped približana različica najbolj markantnega vokala Riot kariere Tonyja Moora, torej »Thundersteel vokala«, nadalje izjemno izkušenega bobnarja Franka Gilchriesta, ki se je skupni priključil iz vrst še enih veteranov klasičnega ameriškega metala, Newyorčanov Virgin Steele ter mladega, talentiranega virtuoza na kitari, v vsem ustrežljivo poslušljivega Nicka Leeja.
Van Stavern in Flyntz, kot glavna protagonista nadaljevanja zgodbe o Riot dokazujeta z novim albumom, da sta se od Realeja naučila pravzaprav vsega. Album »Unleash the Fire« je v slogovnem oziru na ped približana izpoved albuma »Thundersteel« (1988), pa tudi »The Priviledge of Power« (1990) ter lovi čvrst priključek z vso diskografsko zapuščino legendarne skupine, ki je bila ustanovljena že davnega leta 1975 in velja v marsičem za pionirsko.
V igri kvinteta se čuti povezanost in tovarišija, kjer vsi člani družno sobivajo na isti valovni frekvenci usmerjanja idej in energije v glasbeno telo skupine. Michael Todd Hall učinkuje izjemno s svojim fenomenalnim vokalom, zlasti je v višjih in najvišjih lega izjemna kopija Tonyja Moorea. Njegov prenos razvite moči iz srednjih leg skozi višje do najvišjih, je izredno prepričljiv a. To je tudi eden najpomembnejših elementov, ki dela ta izdelek tako privlačen, hkrati pa opravičuje prav vso kredibilnost nadaljevanja zgodbe o Riot tudi po smrti Marka Realeja. Glede na to, da so skladbe skvašene po komponističnem kalupu tipske Riot konture, je posebnosti in vrhunce težko izpostavljati. Kreativnih napak na albumu ni. Bend je iztržil glavne karakteristike klasičnih Riot za nove čase optimalno. Dinamični preklopi menjave vodilnih kitarskih fraz, okraševanje s peklensko hitrim trzanjem preko riffov (tercetne harmonije), izjemne solaže dvojca Flyntz/Lee. Vse je (še vedno) tu in na pravem mestu. Obenem pa torej ni novost, da bo ta album nadvse všečen ljubiteljem ultra-melodične nalezljivost v razviti agresiji, kot jo ponuja klasična izpoved heavy metala. Obenem bo album blizu vsem, ki vam je všeč starošolski ameriški speed metal, pa tudi predstavniki Bay Area thrash metala s »clean« vokali, kot sta skupini Heathen ter Forbidden. Zavoljo izjemnega pompa in himničnosti, ki jo razvija tudi album »Unleash the Fire« ohranjajo Riot V vez z evropsko metal zapuščino od NWOBHM invazije do aktualnosti power metal revitalizma. Odkloni so in ko se zgodijo zazvenijo Riot V bliže karakteristiki heavy rocka (hard rocka), kot čemurkoli drugemu, kot je to denimo skladbah Return of the Outlaw ali še posebej nostalgično zveneči Take Me Back.
Ustvariti album, ki je od glave do pete detajlno in premišljeno komponistično ubran v skladu z glasbeno filozofijo pokojnega Marka Realeja, na prvi pogled ni lahka naloga. A izkušnje in očitno izredna glasbena složnost, ki je nekdaj vladala med Van Stavernom, Flyntzem in Realejem kreativno živi dalje, zato je povsem na mestu, da se utelesi na Riot V albumu! »Unleash the Fire« je zares odličen, klasično zasnovan heavy metal album, ki ne opravičuje zgolj nasledstva, pač pa tudi navdaja z izrednimi obeti za prihodnost. Seva namreč izjemno karizmo, edinstvenost, kreativni zagon in neverjetno potenco, ki jo v okvirjih klasičnega pristopanja do heavy metala, plemeniti izredna zmes hipoma nalezljivega melodičnega pompa ter iztržka visokooktansko nazobčane energetske voltaže. Ob takšni zagretosti Riot V, bomo zagotovo v prihodnje deležni še marsikakšnega odličnega studijskega albuma.
na vrh