Unisonic so nova nemška power metal superskupina, ki združuje pod okrilje bivše člane Helloween, Asia, Krokus, Gotthard, Iron Savior kot tudi sedanje člane zasedb in projektov iz vrst Gamma Ray, Pink Cream 69, Avantasia, Place Vendome in Sunstorm. Dovolj da naostrite ušesa, mar ne? Vsaj, vsi vi, preživeli pravoverni branitelji melodičnega principa v metalu.
Kvintet Unisonic ne prinaša revolucije na prizorišče v glasbenem oziru. Je pa z imeni, ki tvorijo zasedbo že sam po sebi v izhodišču tako velik, da s samo pojavo na prizorišču pomembno prispeva k utrjevanju power metal izročila . To dejstvo bo izdatno izpostavljeno, ko se Unisonic odpravijo na koncertne turneje. Predvsem dejstvo, ki na podlagi takšne superskupine ohranja današnji power metal (z vso njegovo zapuščino) v fokusu množic. Prvenec »Unisonic« je pravzaprav posrečena mešanica vplivov matičnih zasedb iz katerih izhajajo člani zasedbe, kot tudi projektov v katere so se vključevali v svoji karieri (Place Vendome, Avantasia). Dobesedno.
Otvoritvena Unisonic je zanimiva kulminacija skladbe Speed King (Deep Purple) - kitica in zgodnjih Gamma Ray križanih s »Keeper era« Helloween (refren). Souls Alive je skladba pisana na kožo ljubiteljem Avantasia, zgodnjih Edguy, kot tudi Gamma Ray. Nekoliko temačnejša I've Tried je od glave do pete skladba, ki bi se lahko znašla na kateremkoli albumu Pink Cream 69, Place Vendome ali Sunstorm, kar pomeni da posegajo Unisonic brezsramno tudi po prvinah melodičnega rocka. Pozitivno naravnana Never To Late je prava mešanica Helloween v "Keeper eri" in zgodnih Gamma Ray, urezana seveda v sozvočju novih časov.
Michael Kiske je seveda s svojim pečatnim in na miljo prepoznavnim vokalom glavni krivec, da so kitarske fraze Kaia Hansena v nizanju impresij na albumu vseskozi pomaknjene v prid zgodnjih Heloween, če tehtamo deleža ujetih Gamma Ray in Helloween impresij na albumu. Neposredni hard rockerski riff v kitici skladbe Renegade, poglablja občutja oddaljenih vezi švicarskega kitarskega maga Mandyja Meyerja z njegovim službovanjem pri zasedbah Gotthard in Krokus. Ta skladba se prelevi izjemno kompatibilno v tipični power metalski napev refrena,ki bo znova blizu ljubiteljem zgodnjih Edguy. King For A Day preseneti s klasičnim hard rock riffom v uvodu in podloženim ritmom, ki ga boste zlahka razvozlali tudi ljubitelji Survivor šole in njihovega hita Eye Of A Tiger, seveda je refren te skladbe druga zgodba. Za We Rise takoj veš, da je zrasla na zelniku Kaia Hansena in bi odlično funkcionirala na kateremkoli albumu Gamma Ray, zlasti »Somewhere Out in Space«. Ima pa ta skladba eno posebnost. Srednji instrumentalni del je urezan klasično rockersko v šabloni skladbe Rock Bottom (U.F.O.) – postavitev akordov in sam razvoj solaž nad njimi, ki zavzeto kljubovalno grize skozi navezo navzkrižnega ognja obeh solo kitaristov, s čimer je dokazan, tako kot v uvodni »Purpleovski« Unisonic, sam izvor kvinteta, ki je odraščal ob zvokih klasičnih skupin U.F.O., Rainbow, Deep Purple,…
Kvintet prekaljenih glasbenih gurujev je tako izkušen v aranžmajih, da lahko že v naprej predvidiš razvoj posamezne skladbe. Kalup je strogo začrtan in definiran. Prav ta izjemen občutek za ustvarjanje kompaktno nalezljive melodičnosti vodilnih motivov in njihovo združevanje v absolutno pretočno dinamiko albuma, prinaša kvintetu vselej zmagoviti poker asov, s katerim polno prepričajo in s čimer stojijo Unisonic v svojih dejanih polno kredibilno. Občutek za razvoj grabežljive drama teater atmnosfere napolnjene z bombastiko, ki dosega »crescendo« v izjemno spevnih refrenih, ti so vsi po vrsti atmosferični vrhunci skladb, je tako polno kapitaliziran na tem albumu. Ob imenih, ki kreirajo Unisonic glasbo pravzaprav ne gre drugače. Preprosto. So preveč izkušeni, da bi se v linije aranžiranja prikradel kak nekompatibilen ton. Pa čeprav na rovaš zviševanja občutka generičnosti. To je pač cena vsake takšne in podobne zgodbe.
Kiske ohranja fantastično petje, ki mu je prineslo še v času službovanja pri Helloween veliko reputacijo in velecenjen pedigre med ljubitelji evro power metala. Njegov čist in dominanten vokal je temelj kapitalizacije polno melodičnega izkoristka in pomp teatra na albumu. Preostanek Unisonic garniture mu drži izjemno spremljevalno kuliso. Produkcija basista Dennisa Warda pa je znova delo božjih rok. Instrumenti barvito kontrastirani, prav tako razpoloženjska stanja, implantacija občutka prave power metalske udarnosti in melodičnosti je izredna, to pa velja tudi za ujeti občutek »živosti« tega albuma. Vse to je danes zahtevan standard, ki je garant kredibilnosti tvojega artizma.
Podobna občutja, kot jih vzbujajo na prizorišču novo rojeni Unisonic s svojim prvencem v letu 2012, so pričarali leta 2003 s svojim prvencem tudi Masterplan (glede imen v ekipi prav tako super power metal zasedba), seveda v povsem svoji luči podajanja glasbenega izročila evro power metala. »Unisonic« je odličen album, ki je učinkovita mešanica vplivov matičnih skupin in projektov, katerim pripadajo njihovi člani. Ta mešanica je garant Unisonic posebnosti, ki v ujetih elementih glasbene poštevanke matičnih skupin članov zasedbe ravno prav draži. Zato se bodo na »Unisonic« v hordah vžigali vsi ljubitelji melodičnega principa v heavy metalu. Zlasti power metala evropskega izvora! Oboževalce »Keeper era« Helloween, pa je album »Unisonic« tako ali tako, že takoj ob izidu »kupil«.
na vrh