White Skull so italijanski power metalci iz Vicenze, ki so nastali že davnega leta 1988. Širšo metalsko maso so opozorili nase s prestopom k založbi Nuclear Blast Records in izdajo “Tales From the North” leta 1999, kateri je sledila njegova nadgradnja leta 2001 “Public Glory, Secret Agony” za založb o Breaker Records. V nadaljevanju kariere so White Skull vseskozi vzdrževali prigarani videz kredibilne power metal zasedbe iz Italije, ki razvija svoj obraz v mračni, agresivnejši drži, brez “simfo-lepotičenja” in ali pretiravanja v pompoznem napihovanju motivov, ki se drži navadno italijanskega pristopa (dobro jutro Rhapsody Of Fire) v power metal žanru. Posebnost te skupine je tudi integracija ženskega vokala, ki je pravzaprav glavni atribut, ki daje White Skulll posebni značaj in prepoznavnost.
Prav opisana dva albuma v uvodnem odstavku te recenzije sta zaokrožila udejstovanje originalne pevke Federice “Sister” De Boni, ki je leta 2001 skupino zapustila. V vmesnem obodju so se White Skull sicer uspešno preizkusili tudi z moškim vokalom, vendar pa jim veliki met in uvrstitev med vodilne evroipske power metal zasedbe nikoli ni uspel. Počasno tranzicijo h koreninam pa je nakazal album “Forever Fight” (2009) s pevko Eliso De Palma, ki pa je zasedbo leta 2010 zapustila. Na pozicijo glavnega vokala, pa se vrača originalna pevka Federica, z njo vred pa se je skupina na ped približala izdajam na prelomu tisočletij.
Temu botruje tudi odpustitev klaviaturista Alessia Lucattija, White Skull pa se po novem preizkušajo znova kot kvintet. Klaviature, s katerimi White Skull roko na srce niso nikdar pretiravali, so na novem albumu ugreznjene povsem v ozadje in se pojavljajo le v refrenskih napevih skrite v ozadju, kjer polnijo seveda preostanek neizkoriščenega zvočnega prostora. V ospredje so potisnjeni surovo sproducirani kitarski riffi, ki mikastijo znova brez milosti in v srži besnila prave kataklizmične agonije. V sami sliki produkcije se White Skull tudi na “Under This Flag” približajo dobrim starim Grave Digger in mimogrede, ko smo pri Grave Digger, le ti v današnji postavi niso več sposobni sestaviti tako kvalitetne plošče, kot je “Under This Flag”.
Zasedba je zajela polno kreativno sapo v svoja jadra in stresla iz sebe album, ki ga prepričljivo razganja od dinamičnega razvoja dogodkov. Uspešno je ujela popadljivo razpoloženjsko stanje drama teatra in pogubne obskurnosti, kot jo zahteva srž prave metalske zloveščnosti. Tu je vživet strasten vokal Federice, ki spretno krmili med čisto melodičnimi vokalnimi napevi in grleno pritajenim bevskanjem, ki se učinkovito veže v surovo riffovsko produkcijo, kar učinkovanje občutkov surovosti in agresije na albumu zgolj poglablja in učvrščuje. Skupini je uspelo spraviti skupaj skladbe nalezljivih antemičnih napevov, ki v ozko zakoličeniih izraznih mejnikih power metala iztržijo silno posrečeno variabilnost in prevzemajo v prepričljivem združevanju metalske udarnosti in melodične bombastike. Komunikacija gradnikov je izvrstna, visoko pretočna v aranžiranju, trivialno predvidljivost samih motivskih figur pa skupina uspešno razbija med drugim tudi s točkovno eruptivnim plasmajem rušilnega zategovanja bas boben stopalke na kateri kotalečem podvozju ritmike stojijo kitarski riffi.
Za italijanski princip je “Under Thsi Flag” zelo zlovešč album. Torej vzdržuje ustaljeno glasbeno podobo White Skull na visokem nivoju in tako zadržuje pedigre cenjene prepoznavnosti skupine na evropski metal sceni. Še več. Z “Under This Flag” dostavljajo White Skull na tržišče album, ki stoji ponosno ob boku prelomnih albumov kariere skupine, ob tem pa iztrži še več zrelosti v aranžiranju, samih rešitvah zvočne produkcije in imenitnem združevanju idej vodilnih motivov, ki gradjo “Under This Flag” v prevzetno prepričljivo power metalsko zgibanko ob kateri ni časa za zehanje. Pravi power metal zanesenjaki, bodo v hipu prepoznali strupeno nalezljivo substanco tega albma. Dokler bodo White Skull kovali refrene takšnega melodično udarnega izkoristka, kot so v skladbah Red Devil, A.O.D., ali Nightmares, ni nikakršnega strahu, da bi se skupini kdaj skrhalo režeče metalsko zobovje.
“Under This Flag” je zmagoviti povratek skupine, k svojem bistvu. Dokazuje, da je vokal Federice pač skupini pisan na kožo, zato upajmo, da bo punca sedaj permanentno vztrajala v zasedbi, saj je to garant studijske odličnosti prihodnjih albumov skupine. Album poseduje izredno kombinacijo melodične nalezljivosti, neukročenega razvoje primordialne power metal voltaže, brez kančka saharozno naivnih izpadov, ki smo jih večkrat deležni v današnji hiperplaziji power metal bendov. Vse to dokazuje, da so White Skull zasedba, k na podlagi bogatih izkušenj zna in razume približati srčiko bistva poante metala konzumentu naravnost v obraz prepričljivo pristno. Naj omenim še to, da bodo White Skull nastopili v okviru letošnje edicije festivala Metal Mania Open Air, julija sredi Komna na Krasu, kjer bo dovolj priložnosti, da se prepričamo, kako se odlično studijsko funkcioniranje ekipe prelije tudi na oder!
na vrh