Z začetki skupine Twisted Sister bi se lahko poistovetil prenekateri band, ne samo iz časov konca sedemdesetih, pač pa tudi iz dandanašnjega časa. Zgodba Twisted Sister se je resneje začela pisati leta 1976 s prihodom vokalista Dee-a Sniderja v band, ki je kmalu prevzel vajeti in s svojo karizmo vzdignil ime Twisted Sister do prepoznavnosti na območju New Yorka z okolico. Kljub izdanim EP-jem in ustvarjalnemu nagonu, katerega dosežki so bile številne avtorske skladbe, pa Sestram zaradi ekstravagantnega videza in nadvse čudaškega stila, ki jih je spremljal, niso na rodni grudi našli nobene založbe, zato so se, tudi na krilih pozitivnih kritik vplivnih britanskih revij, odločili kar za selitev na Otok, kjer so našli skupni jezik s Secret Records, sicer punkersko usmerjeno založbo.
Že uvodoma je treba povedati, da je album Under the Blade, ki ga kupite v trgovini ali pa si ga pridobite na kak drug, tudi nelegalen način, obdelana verzija originala, izdanega pri Atlantic Records leta 1985. Prvotna založba Secret Records, pri kateri je bil album originalno izdan, je kmalu propadla in slava, ki je doletela Sestre v sredini osemdesetih, je zahtevala ponovno obdelavo skladb, v originalu posnetih v zelo surovi različici. Založba Atlantic Records je na svojo verzijo Under the Blade plošče dodala še "I'll Never Grow Up, Now!", izpod Sniderjevih rok že konec sedemdesetih napisano skladbo, ki pa je izvirnik ni vseboval.
Čeprav je v opravi Twisted Sistrov moč najti vplive skupin Slade, Alice Cooper ali Kiss, je njihova glasba nastajala pod močnim vplivom takrat vzepnjajočega se novega vala britanskega heavy metala, hiter tempo s surovo kitarsko energijo je Sestre dvignil iz okarakterizacije še enega glam metal banda, kateri so v začetku osemdesetih rasli kot gobe po dežju. Album odpre skladba "What You Don't Know", trzajoči kitarski riff in zlovešče besede "Good evening, ha ha ha, welcome to our show" poslušalca odvedejo na tirnice v megli sopihajoče lokomotive! Sestre se že uvodoma predstavijo kot podli fantje, to defenicijo pa še globlje umestita prihajajoči "Bad Boys (Of Rock 'n' Roll)" in "Run for Your Life". Pošastni Sin After Sin (ne, ne gre za Judas Priest priredbo!) in "Tear It Loose" sta heavy metal koračnici s pridihom speed metalskih smernic, kako tudi ne, ko pa je na slednji sodeloval Eddie "Fast" Clark (Motörhead). "Destroyer" zaradi izjemno počasnega tempa zadiši po Sabbath vonju, a ga je ob veseljaški glasbi Sester nemogoče poistovetiti s pridevnikom "doom".
Skladbe na albumu Under the Blade so izjemno melodične, za kar poskrbita dve kitarski liniji in skupinsko petje ob refrenih. Ritem sekcija se vse preveč naslanja na kitarske riffe in je pravzaprav manifest povprečja, vseskozi ista spremljava se skriva za domiselno celoto njihove glasbe, tako se denimo bobni niti v enem trenutku ne povzdignejo na nivo veličine same skladbe. Komunikacija med kitaristoma Ojedo in Frenchom niha - v nekaterih aranžmajih je sodelovanje odlično (denimo v "Under the Blade"), spet drugič pa se zazdi, da bi rušilno moč dveh kitarskih linij lahko mnogo bolje izkoristila. Nad dogajanjem vseskozi bdi Dee Snider, nekoliko nenavadno za vokalista je dejstvo, da je prav Snider pisec vseh skladb skupine. Njegov hripav vokal s prepoznavno barvno glasu se odlično prileže na podlago, tipično za heavy metal začetka osemdesetih, s težko bolj industrijskim zvokom kot prav na plošči Under the Blade. Sniderjevemu vokalu se v refrenih mnogokrat pridružijo ostale Sestre in podprejo njegove norčave ideje o tej in oni nepridipravosti, katerim olja na ogenj z udarnimi refreni radi prilivajo.
Že prvenec Under the Blade je utelešenje za Twisted Sister stereotipne predstave o uporniškemu bandu, katerih himne opevajo željo po rock'n'roll načinu življenja brez vsakdanjih obveznosti. Z njim so Twisted Sister postavili temelje za nadaljno rast skupine in si izoblikovali smernice, katerim so tekom kariere sledili. Večja kot kompleksnost samih pesmi je njihova sporočilnost in samoparodija. Under the Blade je najtrši Twisted Sister album sploh, saj na njem ni bilo prostora za pop metalski zvok, katerega so se začeli oprijemati kasneje in jih je, konec koncev, pripeljal do svetovne slave. Album je že ob izdaji naletel na pozitivne kritike, zaradi grotesknosti banda so se seveda pojavili tudi njegovi zasmehovalci. Znana je zgodba iz Reading festivala, kjer so bile Sestre ob prihodu na oder deležne silovitega napada letečih steklenic iz publike, kar pa jih ni omehčalo in so pričeli z energičnim nastopom, nagrada je sledila v obliki Petea Waya (UFO) in samega Lemmyja Kilmistra (Motörhead), ki sta se Sestram pridružila na odru in se jim postavila v bran. Gospoda sta že vedela, kaj delata...
na vrh