Čas, ko med nami ni več legendarnih brezkompromisnih pankrtov rock'n'rolla Motörhead, je in bo očitno zaznamovan s trženjem njihove glasbe s strani založb, ki bdijo s svojim rokami nad avtorskimi pravicami te zasedbe. Tako smo po novem dobili album priredb. Torej Motorhead preigravajo izvirnike drugih izvajalcev ter jim dodajajo svojo izrazno žlahtnino, svoj značaj, svojo pravoverno in večno neizpeto privlačnost uporniškega hrepenenja, ki je bil od nekdaj generator rockovskega pobalinstva in »herezije« te skupine!
No, da ustavim konje. Vsi ti komadi, so nastajali, ko je bil seveda Lemmy Kilmister še zelo živ in so razpeti v ero nastanka med letoma 1992 in 2015. Prvi ste takoj uganili, da je na albumu tudi Hellraiser, ki ni popolna priredba, saj je njen soavtor Lemmy, so si pa skladbo delili vsak v svoji režiji, tako Motorhead, kot tudi Ozzy Osbourne. Nemara »grdi raček« kompilacije, ki hipoma izstopa zavoljo zloščenega in za Motorhead preveč lepega zvoka, za katerega je takrat poskrbel Billy Sherwood (Yes). No kar je posebej zanimivega ter vrednega na tej kompilaciji je izvedba Bowiejeve Heroes, saj gre za »izgubljeno« priredbo, nastalo v času poslednjega Motorhead albuma »Bad Magic« in velja za enega zadnjih uradnih posnetkov skupine!
Kompilacija je zelo zabavna, kar ne čudi, ko govorimo o takšni skupini, ki jo je od nekdaj preveval edinstveno privlačni značaj ter sentiment lucidnosti, samo ironije ter pristne »desperado« poze mačizma. Lemmy je rock ikona brez primere. V tem oziru mu težko kdo pride blizu, če spoh. No in material te kompilacije to dejstvo zgolj potrjuje. Lemmy je pač osnovni generator, ki daje skladbam edinstven lesk popolne »Motorheadiziranosti«, pri čemer ne bo nikakršno presenečenje, če bo zatopljeni poslušalec pričel zmotno menjati izvirnik za njegovo predelavo (in obratno).
Da. Zbir komadov, ki so jih Motorhead vselej radi igrali. V studiu in za svojo osebno zabavo. Na tak način so si slikovito lepšali ure sobivanja. Od ljubezni do punka (Ramones, Sex Pistols), metala (Metallica, Judas Priest) in hard rocka (Rainbow – z Biffom Byfordom (Saxon) v posrečenem vokalnem duetu z Lemmyjem), nadalje prabistva adrenalinske srži rocka in rolla (Ted Nugent, The Rolling Stones), pa vse do že omenjene cvetke, oziroma skrajno zanimive predelave Bowiejevega zimzelena Heroes. Za popolno sliko manjkajo torej samo še The Beatles.
Torej. Nostalgični pušeljc "Motorheadiziranih" standardov rocka in metala, ki ga bodo poiskali vsi pravoverni branitelji rocka in rolla ter Motorhead zapuščine, nasploh v kolikor večine teh predelav niso prestregli že v preteklosti!
na vrh