"Two for the Show" je bil prvi koncertni album ameriških progresivno rockovskih legend Kansas. Posamezni posnetki izvedb izvirajo iz turneje, ki je sledila izidu artistično in komercialno izjemno uspešnega albuma "Point of Know Return" (1977) s katerim so se zavihteli na prestol t.i. arena rocka. Virtuozna tovarišija iz Topeke je v tem času naredila gromozanski preskok od časov, ko sto nastopali po zanemarjenih kavbojskih barih in se mukoma prebijali iz dneva v dan. Nenadoma so se znašli na gromozanskih stadionih ter koncertnih arenah, kjer so igrali pred tisoči fanatičnih oboževalcev z vsega sveta. Njihove sanje so se uresničile, a so kljub temu ohranili svojo pregovorno skromnost in izjemno ljubezen do glasbe. Bolj primernega trenutka za izdajo prvega koncertnega albuma si ne bi mogli izbrati, saj so bili takrat na vrhuncu ustvarjalnih moči. Njihovi hiti na čelu s "Carry On Wayward Son", "Point of Know Return" ter "Dust in the Wind" pa so se vrteli na vseh klasično rockovskih radijskih postajah.
"Two for the Show" je fenomenalen prerez njihovega dotedanjega ustvarjalnega opusa, saj vsebuje vse najboljše trenutke s posameznih albumov; od istoimenskega prvenca do "Point of Know Return". Poleg tega na izjemen način ujame njihovo unikatno koncertno magijo. Poslušalcu si zato ni težko predstavljati, kakšni so bili ti nepozabni nastopi pred več tisočglavo množico. Velik poudarek je na skladbah z albumov "Lefotoverture" (1976) in "Point of Know Return" (1977), kar je logično, saj gre za njihovi osrednji mojstrovini, ki sta jim prinesli svetovni sloves. Številne koncertne izvedbe posameznih skladb so celo boljše od njihovih studijskih verzij, čemur se ne gre čuditi, saj so Kansas v živo ponavadi izpadli še boljše kot v studiu. Pozitivno vzdušje in živahna energija med bendom in odrom je v idealnem sozvočju z odličnimi izvedbami Kansas favoritov. Osupljiva je tudi odlična produkcija v kateri ni zaznati nobenih sledov studijskih čiščenj, kar je v ostrem nasprotju s prakso večine njihovih glasbenih sodobnikov.
Pravi Kansas privrženec si bo seveda omislil, nedavno izdano, dvojno verzijo albuma, ki je več kot nadgradila zastarelo enojno CD izdajo. Ta vsebuje dodaten disk na katerem se nahaja kar devet prej še nikoli slišanih in neizdanih koncertnih dobrot. Tu pa so tudi dodatne informacije v zvezi z albumom in pestra galerija koncertnih fotografij. Omeniti velja, da se na seznamu po novem nahaja tudi "Closet Chronicles", ki so jo njihovi dolgoletni privrženci na CD verziji albuma pogrešali že vrsto let. Slednja se je že nahajala na originalni, dvojni LP verziji, a so jo morali za prvo, enojno CD verzijo zaradi prostorskih omejitev odstraniti. Te neslane poteze je zdaj konec in poslušalec lahko uživa v popolni koncertni predstavi, ki dosledno ujame duh njihovih tedanjih koncertnih nastopov. Že samo ob hitrem preletu seznama izvedb, ki se nahajajo na obeh diskih, se slehernemu privržencu skupine zasvetijo oči in ovlažijo usta.
Kansas pri izbiri skladb na odličen način prehajajo med veličastnimi in kompleksnimi simfo prog rockovskimi epi, krajšimi art in hard rockerskimi antemi ter inštrumentalnimi trenutki, najdejo pa tudi dovolj prostora za samostojne nastope glavnih inštrumentalistov. Vznemirjajoča koncertna avantura traja vse od prvih taktov domoljubnega epa "Song For America" do zaključne blues/hard rockerske veselice z "Bringing It Back". Na prvem disku se najdejo takšni biseri kot so odlična verzija arena rockovskega antema "Point of Know Return", dramatični ep "Icarus-Borne On Wings Of Steel" s spregledanega albuma "Masque" (1975), kultna epska saga "Journey From Mariabronn" z njihovega istoimenskega prvenca, izvleček iz simfonične pravljice "Lamplight Symphony" ter orgazmični "Magnum Opus", po mnenju večine ljubiteljev najboljša stvaritev v njihovi zgodovini. Slednji po zaslugi njihove izjemne uigranosti celo prekaša studijsko verzijo, kar je včasih kar težko verjeti.
Drugi disk je naphan s poslasticami kot so čudovita indijanska himna "Cheyenne Anthem", vselej ubijalski "Miracles Out Of Nowhere", monumentalna (in dolgo pogrešana) prog-pop klasika "Closet Chronicles" ter proto prog metal-funk rock dragulj "Sparks Of The Tempest". Seveda ne manjkata tudi izvedbi "Carry On Wayward Son" in "Dust in the Wind", glavna hita in najbolj prepoznavni skladbi v povesti skupine.
Vmes se nahaja tudi vrsta krajših, bolj kompaktnih del kot so denimo "Lonely Street", "Down The Road" ter zaključna "Bringing It Back", ki je v originalu delo legendarnega blues glasbenika JJ Calea. Na slednjih demonstrirajo, da so bili vedno veliko več kot samo simfonično prog rockovska skupina, saj se nikoli niso sramovali občasnih hard rock in blues trenutkov, kasneje pa so razvili prav poseben odnos do melodičnega rocka pa tudi pop rocka.
Njihove slovite inštrumentalne spretnosti pridejo do poudarjenega izraza tudi prek posameznih solo točk, ki jih vpletejo znotraj posameznih del. Tako denimo Livgren znotraj "Dust in the Wind" vplete imenitno solažo na akustični kitari. Znotraj "Lonely Wind" se Walsh, poleg svoje srce parajoče vokalne predstave, pozabava tudi s solažo na klavirju, medtem ko bobnar Phil Ehart dobi svoj zmagoviti trenutek pred začetkom izvedbe skladbe "The Spider".
"Two for the Show" je odličen, popolnoma avtentičen koncertni album, ki je zacementiral zmagoslavni pohod arena rocka ter v tistem času vodilne skupine tega glasbenega gibanja. Tako po vzdušju kot izvedbeni in zvočni kvaliteti se brez problemov uvršča med najboljše koncertne posnetke 70-ih. V tem, brez slehernih pretiravanj, seže ob bok takšnim, sicer veliko bolj popularnim, koncertnim klasikam kot sta denimo "Bursting Out" (Jethro Tull) in "Made in Japan" (Deep Purple). V vlogi zbirke njihovih najboljših del pa je tudi nadvse primeren za vse tiste, ki se do sedaj še niso soočili z njihovim ustvarjalnim opusom. "Two for the Show" je testament legendarne skupine na vrhuncu njihovih moči. Z njim so si ob izidu še utrdili svoj sveže pridobljeni status med velikani progresivnega in klasičnega rocka.
na vrh