I.C.E: je bend in brend, ki skuša na vsak način prodreti nasproti komercialnem uspehu. Kar sedem let je minilo od studijskega prvenca »Na liniji«, bend pa je šel v tem vmesnem obdobju skozi številne kadrovske spremembe, zlasti pa skozi fazo zorenja.
Album »Tu je raj« prinaša 12. novih avtorskih skladb, osnova premisa albuma ostaja iskanje trivialne melodičnosti, ki jo razvozlaš hipoma. Ob poslušanju na prvo žogo. Vse je podprto z ritmi, ki kličejo k plesnemu koraku. Kitara zveni rockovsko, vendar bi temu kar zastopajo v žanrskem oziru I.C.E. lahko rekli največ »lahki rock« ali »malo trši pop«.
Od I.C.E. ne moremo pričakovati glasbene revolucije. Tudi novi album deluje preverjeno, predvidljivo, že slišano in znano. O tem ne gre izgubljati besed. A kompozicije stojijo kot se šika. Tudi v oziru produkcije. Skladbe preveva optimizem, na kar namiguje že sam naslov albuma »Tu je raj«. Obče kliče k žuru in nakazuje, da zajemajo člani skupine življenje s polno zajemalko in da so za njih vsakodnevne zagate, ki jih prinaša življenje, hipoma rešljive.
Skladbe so kratke, jedrnate, lahkotne. Stkane iz relaksiranih, a jasno odmerjenih komponističnih gibov in struktur. Kompliciranje je v tem oziru strogo prepovedano. Skladbe hitro prehajajo k bistvu – kitica plus refren v dveh ponovitvah, sledi skrajno poenostavljen »mid-eight« in še ena ponovitev refrena. Vendar znajo I.C.E. nasršiti tudi rockovske bodice, kar pričara skladba Stara gara. Vsekakor pa v vsej »instrumentalno okleščeni« zgodbi, izstopa Renatin vokal, ki je glede na prvenec občutno zrelejši.
Kar je zastavil "Na liniji" pred leti, nadaljuje »Tu je raj«. Prodor proti tistemu delu publike, ki ni glasbeno razvajena. Večinskemu deležu javnosti. In posledičnem komercialnemu uspehu. Vendar je žanrska konkurenca precej huda, zato bi bilo v prihodnje potrebno poiskati nekaj sebi lastnega, ki bo hipoma prepoznavno, edinstveno, a hkrati navdušujoče in zabavno. »Tu je raj« še zdaleč ni slab album, če odmislimo ekstremno predvidljivost, pri kateri lahko v naprej napoveduješ kateri ton sledi prejšnjemu. A to je pač cena, če želiš uspeti v Sloveniji in se usidrati v slovenski glasbeni »mainstream«.

na vrh