»Topographic Drama: Live Across America«, posnet na različnih ameriških lokacijah med zaključnim delom koncertne turneje 2016/2017, je prvi koncertni album v Yes zgodovini, ki je bil posnet brez pokojnega basista Chrisa Squirea v postavi. To obenem pomeni, da je to prvi koncertni album brez slehernega ustanovnega člana v silno bogati in razburkani povesti te legendarne angleške progresivnorockovske skupine, ki je aktivna že skoraj petdeset let. Squirea je po smrti zamenjal povratnik Billy Sherwood (World Trade, Conspiracy, Nektar, Asia), tako rekoč idealna zamenjava, medtem ko sta najstarejša člana banda po novem bobnar Alan White ter kitarist Steve Howe. Slednji je bil tisti, ki je po prihodu novega pevca Jona Davisona, enega od dveh Američanov v trenutni verziji skupine, prišel na idejo, da bi Yes nekoliko prevetrili koncertni repertoar in publiki ponudili nekaj svežega.
Yes so se od tedaj naprej odločili, da bodo namesto izvajanja posameznih klasik 'v živo' izvajali posamezne kultne albume v celoti in jim dodali nekaj zimzelenov, kateri ne smejo manjkati na nobenem njihovem nastopu. Med turnejo v letu 2016 je tako prišel na vrsto odlični, vendar pogostokrat prezrti album »Drama« (1980), katerega so prvič začeli izvajati v celoti potem, ko je bil zaradi nekdanjega pevca Jona Andersona v koncertnem smislu dolgo časa 'pozabljen'. Celotni izvedbi albuma »Drama«, ki obsega prvih šest izvedb tega posnetka (»Machine Messiah« je odigran v zaznavno počasnejšem tempu), so dodali še polovico mojstrovine »Tales From Topographic Oceans« (1973) in sicer skladbi »The Revealing Science of God« ter »Ritual«, medtem ko so s skladbe »The Ancient (Giants Under the Sun)« izvedli zgolj šestminutno sekcijo »Leaves of Green« z dodano Howeovo solo točko. Izvajanje skladb z omenjenega albuma zaradi njihove kompleksnosti in dolžine predstavlja izjemno zahteven podvig še posebno, če v bandu ni (več) legendarnega klaviaturskega čarodeja Ricka Wakemana, vendar se je Geoff Downes tudi pri zahtevnejši sekcijah večinoma kar dobro znašel tako, da zadeve v inštrumentalnem smislu nikoli zares ne zaškripljejo.
Omeniti je treba, da sta Davison in Sherwood odlična imitatorja svojih legendarnih predhodnikov in včasih poslušalec skorajda pozabi, da ima med poslušanjem opravka z zelo spretnimi 'nadomestki' namesto 'originalov'. Davison je obenem končno ponudil dokaj dober odgovor približno kako bi zvenele skladbe z albuma »Drama«, če bi jih namesto Trevorja Horna, ki je bil član Yes med letoma 1980 in 1981, odpel njegov glasovni vzornik Anderson. White je moral velik del turneje zaradi operacije hrbtenice spustiti zato ga na nekaterih izvedbah nadomešča Sherwoodov prijatelj, ameriški bobnar Jay Schellen (ex-Hurricane, Asia, World Trade, Circa, GPS, Unruly Child). Med izvedbo omenjenih kultnih albumov so Yes vrinili še nekaj priljubljenih zimzelenov kot je »And You And I«, kateri vsebuje precej odvečne Sherwoodove orglice med sekcijo »The Preacher The Teacher«, ki tja enostavno ne pašejo, zelo dobra verzija »Heart of the Sunrise« ter obvezni skladbi slehernega Yes koncerta; »Roundabout ter »Starship Trooper«.
»Topographic Drama« je zanimiv koncertni dokument, saj vsebuje kvalitetne izvedbe skladb na katere so Yes v preteklosti pogostokrat 'pozabljali', kar še posebno velja za album »Drama«. Lepo je tudi to, da so se spet spomnili na ravno tako večkrat spregledano mojstrovino »Tales From Topographic Oceans«, čeprav je niso izvajali v celoti. Za kaj takega bi verjetno v postavi potrebovali Ricka Wakemana, ki pa omenjenega albuma ni nikoli oboževal. Odločitev Yes, da na Squireovo željo nadaljujejo naprej, je naletela na veliko kritik tudi s strani številnih privržencev, saj v bandu trenutno ni niti enega izvirnega člana. Kljub temu tudi ta čudna, 'tribute' verzija Yes, v živo še naprej ostaja imenitna skupina, katero se še vedno splača videti, čeprav ne (več) za vsako ceno. Yes so bili aprila 2017 naposled izbrani v ameriško 'Hišo slavnih rocka' in za to priložnost nastopili v postavi za katero bi večina privržencev zastavila najljubši kos svojega imetja: Jon Anderson na vokalu, Steve Howe in Trevor Rabin na kitarah, Geddy Lee (Rush) na basu, Rick Wakeman na klaviaturah ter Alan White na bobnih. Skupaj so odigrali njihovi dve najbolj poznani skladbi, se pravi »Roundabout« ter »Owner of a Lonely Heart«. Med publiko je bil ob tem svečanem dogodku prisoten ustanovni bobnar Bill Bruford, ki že dolgo ne nastopa več, medtem ko se od povabljenih aktualnih in nekdanjih Yes članov edino ustanovni klaviaturist Tony Kaye ni odzval na vabilo in je rajši ostal doma.
na vrh