20. let kljubovanja v imenu religije rocka in rolla ni mačji kašelj, nasploh če se prvikrat povzpneš na oder šele leta 1990. Big Foot Mama so ena tistih slovenskih skupin, ki je s svojim prihodom na prizorišče s kljubovalno vztrajnostjo, pogumom in srečnim spletom okoliščin ne bomo rekli uvedla ali definirala, lahko pa rečemo re-definirala, na slovenski sceni zabavne glasbe pojem sredinsko usmerjenega rock benda, ki je ne zanima severni, ne južni veter, pač pa reže sunke vetra po sredinski črti in pobira pod svoje okrilje tako tiste "na levi" kot tiste "na desni". Vzniknili so v času, ko je šlo rock glasbi v Sloveniji slabo in je ta životarila povsem odrinjena na rob medijskega prostora, ki so ga požrli zase tisti bendi, ki so se pečali z (davno prenasičenostjo) elementa narodnjaštva in gluhoneme štanc sintetike. Big Foot Mama so v tem času trmasto gradili svoj status in uspeli združiti tisto kar deluje navidezno preprosto, pa vendar uspeva le redkim. Postali so sprejemljivi za tiste, ki uživajo glasbo priložnostno, kot neobvezno dodatno žličko sladkorja v skodelici kave, kot tudi tiste, ki konzumirajo glasbo z veliko zajemalko in jim ne sme v tem oziru uiti prav nobena sveža rock informacija.
S svojo samozavestjo, suverenimi nastopi in albumi, pa so Big Foot Mama že davno zaprli usta vsem, ki radi iščejo dlako v jajcu in skušajo še tako granitno zgodbo o uspehu skrhati z opazkami, ki so navadno marginalnega pomena, a seveda namerno napihnjene in prikazane v dometu razsežnosti vesoljnega potopa. Ah ti mala slovenska nevoščljivost.
Da bi obeležili 10. let, ki so se odvrtela od triumfalnega zaveztja Križank leta 1999, so fantje priredili slavnostni večer s ponovnim koncertom v Križankah, dne 14.05.2009 in s to gesto dodali piko na "i" sklenitve razvojnega kroga na poti prve "dvajsetletke". Od rojstva, trnovih začetkov, vzpona, strmoglavljenja na realna tla in streznitve polnega zavedanja o magiji rock n` rolla, ki ji moraš ostati zvest, sicer nisi zvest samemu sebi. Tako nekako se odvija tudi filmski dokumentarec, ki se prične z utrinki z omenjenega nastopa in sklene tako, da vrne gledalca nazaj na oder Križank.
"Rockumentarec" nas pelje skozi historične trenutke skupine, od prelomnih, kot je zgodnja partnerska naveza z eno od prekurzorskih figur, ki so utemeljile punk glasbo na slovenskem Perom Lovšinom , njegovimi Sokoli in Vitezi okrogle mize, do vstopa Grege Skočirja na mesto vokalista, kar je konsolidiralo ekipo, ji vlilo še več karizme, jasnega fokusa rock determiniranosti in izjemno držo samozavesti ter jo tako pripravilo na osvojitev vrha, do srečanja z ostalimi dobrimi angeli varuhi, kot sta genialni producent Žare Pak in menedžerski jasnovidec Zdravko Toplek, ki sta zaznala v Big Foot Mama izjemen potencial in napovedovala članom skupine stvari, katerih sami člani Biog Foot Mama niso hoteli verjeti, pa so se zgodile (nabito polne Križanke leta 1999, leto zatem polna Hala Tivoli ob 10. obletnici skupine). Tu je ozadje zgodbe o vzroku razhoda z Miho Guštinom, nadalje o varljivosti uspeha, katerega samozadostna ježa na krilih orjaškega vala je skoraj pripeljala skupino do samouničenja, pa vse do novega pristanka na svetih tleh rock n` rolla, ki je re-afirmiral ime Big Foot Mama in jo znova ustoličil, kot eno največjih mainstreamovskih rock zasedb v Sloveniji.
V dokumentarcu so združeni karierni utripi s pojavljanja na televizijskih oddajah skozi devetdeseta in prvo dekado novega milenija, kjer fascinira zlasti izjemna samozavest fantov, kjer jih prav nobeno, še tako neumestno novinarsko vprašanje ni moglo iztiriti. S takšno samozavestjo druge poti ni, kot da prerasteš v eno največjih rock skupin Slovenije. Dokumentarec je odrešen samoreklamiranja članov skupine, "furanja egotripov". "Slečen, gol in bos" nas v svojem utripu pristnosti približa naravnost v samo jedro, samo srčiko bistva skupine, da se konzument zlahka zlije z energijo značajske esence Big Foot Mama, se lahkotno odklopi ter poda na potovanje skozi razvoj artizma rock kulture, ki so jo Big Foot Mama vzgojili v 20. letih. "Tist` dan v tednu" je manifest, ki ne posiljuje konzumenta s stereotipom lažno ustvarjenega mita božje nedotakljivosti, v čemur pogorijo mnogi tovrstni dokumentarci o rock skupinah. Odprti konec dokumentarca namiguje na to, da mu bo sledil čez vrsto let, ob podobni karierni prelomnici, mlajši brat.
Dokumentarec, ki traja polni dve uri, je začinjen z dodatki, kot so utrinki iz zakulisja in utrinki koncerta v Križankah, dne 14.05.2009, ki jih zaokroža nabor enajstih skladb (skupno so jih v repertoarju odigrali sicer 27). V zvezi s slednjim se poraja vprašanje, glede na visoko kvaliteto zvoka in hipnotičnost izpostavljene kemične vezi na relaciji publika - skupina ter posebej njegovo historično vrednost, zakaj se založba Dallas ni odločila, da izda ta koncertni posnetek v celoti. Posebej, kot ločeno izdajo, poleg DVDja "Tist` dan v tednu". V obliki dvojnega CDja.
Čeravno nikdar ne tako eklektični slovenski rockerji, kot (pogojno rivalski) Siddharta, pa so Big Foot Mama s svojim nezlagano prvinskim rock n` roll reklom, ki je ravno pravšnje "počesan" in urejen, da preveč smrdi okorelim alternativcem in da še vedno premalo diši tistim, za katere šteje le status uživanja zvezd v večnem siju žarometov, združila pod svoje okrilje večino, ki išče preprosto, jedrnato in neposredno sporočilo pristne energije rock n` roll drveža. Tisto po kar prideš v petek zvečer! To je "Tist` dan v tednu", ki ga vsi čakamo, da pobegnemo v njegov pravljični svet. In Big Foot Mama je s svojo kljubovalnostjo skreirala svoj paralelni pravljični svet rock n` rolla, ki ga polno diha in živi. Vrata vanj se odpro za vse nas vedno "Tist` dan v tednu".
na vrh