Ob novem (to pot enojnem) DVDju »Time Machine 2011: Live In Cleveland«, so Rush izdali svoj novi koncertni dokument tudi na dveh avdio nosilcih, v obliki dvojnega CDja, popolnoma enakega naslova! Izdaja koncertnih dokumentov je v zadnji dekadi postala za Rush samoumevna stalnica. Glede na to, da je treba na studijske albume čakati v vse daljših časovnih presledkih, so to dobrodošle poteze, ki razbijajo te dolge pavze, obenem pa je sledljivost same forme skupine skozi leta, podana oziroma približana poljubnemu sprejemniku, kot na dlani. Še vedno pa velja ob tem nekaj. Glasba je ustvarjena prvenstveno poslušanju, zato obstaja tiho pravilo in osnovni aksiom še vedno v veljavi, da je obveza prej koncertni dvojni CD, kot pa DVD.
Če na hitro osvežimo spomin je »Time Machine« turneja trajala med 29.06.2010 in 02.07.2011. Glavnino koncertov so Rush odigrali na tleh severnoameriškega kontinenta, kjer se je turneja tudi pričela in končala. Rush so med 04.05.2011 in 29.05.0211 nastopali tudi v Evropi. Štirje koncerti v Skandinaviji, 10 dnevna turneja po Veliki Britaniji ter edini sestop na tla stare celine z nastopoma v nizozemskem Rotterdamu ter dva dni zatem, dne 29.05.2011 v nemškem Frankfurtu. To pot smo se Evropejci res morali izjemno potruditi, da smo lahko prisostvovali enemu od redkih nastopov te Rush turneje v Evropi. Če »Snakes And Arrows« DVD obeležuje posnetek Rush koncerta v Rotterdamu, nadalje DVD »R30« nastop zasedbe v Frankfurtu, so se to pot Rush odločili, da spravijo na DVD nosilec celoten posnetek svojega nastopa v ameriškem Clevelandu in tamkajšnji dvorani Quicken Loans Arena, z dne 15.04.2011.
Quicken Loans Arena, dom Clevelandskega NBA kluba Cavaliers poseduje 20.500 sedežev. S parterjem se sprosti prostora za število ki je gotovo blizu 30.000 glav. Nabito polna dvorana, dne 15.04.2011. Razprodana tudi. Zakaj so se Rush odločili izbrati prav Cleveland? Je namreč prvo ameriško mesto, v katerem so v zgodnjih sedemdesetih Rush prejeli podporo s strani tamkajšnjih radijskih postaj, ki so vrtele glasbo prvenca Rush.
»Time Machine 2011: Live In Cleveland« je prvi uradno izdani (filmsko) zvočni dokument zasedbe Rush, ki izvira iz ozemlja ZDA. Glede na to, da so Rush v preteklosti Južno Ameriko in Evropo »obdelali« s tovrstnimi CD izdajami, ostaja naslednja logična poteza ta, da po dokumentu iz ZDA, posnamejo Rush naslednji koncertni CD na domačih Kanadskih tleh.
Koncertni CD ne vsebuje filmskih skečev na začetku koncertnega šova, na sredini koncertnega šova in ob njegovem koncu, prav tako so skrajšane nekatere pavze med izvedbo posameznih točk repertoarja (te reči DVD ohranja). Tukaj se izgublja avtentičnost posnetka, vendar pa tega nikakor ne gre pogrešati. Tak način obdelave posnetka je pač stalnica pri tovrstnih CD izdajah. Je pa to vsekakor dobro, saj se poslušalec izključno koncentrira na glasbo, njegova domišljija pa ima prosto pot, da dodatno intenzificira občutja, ki se poslušalca dotikajo med poslušanjem dvojnega CDja. Vizualizacija dokumenta je po tej plati namreč ravno zato skrajno neokusna manira, ker ti polaga sliko naravnost v glavo in tako krni posameznikovo domišljijsko prožnost, s tem pa postaja poslušalec manj osredotočen na glasbo ter jo sprejema lahko zato bolj površno. Pravim »lahko«, torej ne nujno!
Vsekakor pa se ob poslušanju ježi koža. Kako se ne bi, ko so z nami Rush? Evforija 30.000 glave množice je zajeta, odlična koncertna forma skupine prav tako. Če povzamemo delo tria, sta Peart in Lifeson neomadeževana, prav tako Lee, ko gre za igro bas kitare in klaviatur. Vendar pa ta posnetek pokaže, da Geddyjev vokal le ni več tako eksploziven v najvišjih legah njegove vokalne interpretacije. Gre za Rush dokument, kjer je njegovo petje najmanj prepričljivo. Vsekakor v vsem suvereno, še vedno deluje kot popoln unikat, brez katerega ni Rush sveta, vendar pa v najvišjih legah ne uspeva razvijati vokalne moči, kot smo jo vajeni na prejšnjih uradno izdanih koncertnih dokumentih skupine.
Sicer pa je repertoar sestavljen, kot veleva naziv dokumenta. V maniri potovanja skozi čas. Odpre se na moč posrečeno. S klasiko The Spirit Of Radio, ki je ena najbolj umestnih izbir za otvoritev Rush koncerta,saj v enem samem kosu hipoma z na moč nazornim učinkom prikaže celotno art poanto tega tria. Poseduje tisto, kar je ustoličilo to skupino na tron največjih rock izvajalcev planeta. Melodično dostopnost in nalezljivost ter zvrhano mero eklektičnosti edinstvenega Rush artizma. Če združiš to dvoje, potem si nekaj posebnega. Drugačen od vsega in obče privlačen. Prvi del koncerta se vrti skozi sočne favorite posameznih Rush albumov, kot so klasike popovska Time Stand Still, odlični instrumental Leave That Thing Alone, manj zanimiv trenutek albuma »Counterparts«, a zato hrupnejši trenutek koncerta s skladbo Stick It Out, tu je še ena melodična art perfekcija v »Power Windows« klasiki Marathon in eno lepših presenečenj setliste s polbaladno Presto. Tu je povsem nova BU2B, pa standarda Subdivisions in Freewill. »Snakes And Arrows« album zastopata Faithless ter Working Them Angels.
Kar kanček zmoti je dejstvo ,da se celotna izvedba albuma »Moving Picures« nahaja na obeh CDjih ločeno. Prvi plošček zaključi skladba Limelight, drugega pa odpre The Camera Eye. Potrate v obliki izdaje trojnega CDja si Rush to pot niso privoščili. To bi jim po drugi plati hvaležno odprlo manevrski prostor, da bi nemara ohranili album »Moving Picures« v celoti na enem in istem ploščku. »Moving Pictures« je izredno močan album, ki ga je vselej vredno poslušati v enem kosu, brez prekinitev. Pravzaprav je to kar pravilo, da se tak album posluša v enem kosu. Skupaj. Od začetka do konca.
Po Vital Signs nas Rush odpeljejo v svoje zgodnje obdobje in nizajo z izjemo nove Caravan ter tik pred koncem Far Cry (»Snakes And Arrows«) klasiko za klasiko iz sedemdesetih. Tu je obvezno sladostrastje v obliki nove samosvoje bobnarske solo točke Neila Pearta, ki pričara še eno nepozabno in unikatno predstavo tega mojstra bobnarske veščine. Povsem novega razpoloženjskega stanja kombiniranja njegovih vragolij improvizacije. Rush pomik v klasike sedemdesetih, zaokrožita v dodatku še ena fantastična verzija klasike La Villa Strangiato, ki se odpira ob sarkastičnem uvodnem polka motivu, to pa zabeli zasedba z, v reggae aranžma ovito, klasiko Working Man.
Naj izpostavim tudi to, da so skladbe na »Time Machine 2011: Live In Cleveland« znova izvedene nekoliko drugače, kot na prejšnjih koncertnih albumih. Podrobnosti boste odkrivali dlje časa, očitneje pa seveda odstopa novi posnetek od prejšnjih v primerjavi z interpretacijo in zvokom studijskih izvirnikov. To se odraža zlasti na skladbah, ki so izšle na albumih iz osemdesetih, kjer so bili v ospredju produkcije sintetizatorji. Marathon, Time Stand Still in Subdivisions imajo neprimerno bolj organski zvok, kot na »A Show Of Hands« (kar ne pomni da so to boljše verzije, le drugačne, v skladu z razvojno točko skupine v letu 2011), kljub korektnim povzetkom neobhodnega odmerka sintetizatorjev. Prav tako dobiva v takšni zvočni krajini (odličen) doprinos spremljevalnih vokalov Alexa Lifesona povsem novo vrednost in učinkovanje. Drugačne linije bas kitare so občutne zlasti v instrumentalih YYZ, Leave That Thing Alone ter seveda nenadkriljivi La Villa Strangiato, pri kateri se »razpoči« v finalu gospod Alex Lifeson. Za skladbe albuma »Moving Pictures« je v tem dokumentu značilno, da klaviature v detajlih ponujajo drugačno izkustvo. Lahko rečem, da v sofisticiranih prehodnih delih celo pridobijo na atmosferičnem pomenu. A je treba napeti ušesnega polža. Med njimi prednjačita Vital Signs in The Camera Eye. V Vital Signs vzame Lifeson edinkrat na koncertu v roke kitaro proizvajalca Fender (znamke Telecaster, kar se ujema z zvočnim trendom začetka osemdesetih – tega ne skriva aranžma Vital Signs, ko je bilo modno, da so zasedba v art eklektizem vmešavale reggae prijeme – prva vzporednica (tudi s Telecastrom) je Andy Summers in The Police.
Nov dokument ene najbolj zanimivih in posebnih skupin kar jih je dal rock univerzum v svoji zgodovini. Tisti, ki ste nemara ujeli Rush na enem od koncertov »Time Machine« turneje, ne oklevajte z nakupom tega spominka. In ni več treba poudarjati, da je tako ta koncertni dokument, kot tudi predhodni takšni, izdani med leti 1998 do 2008, še eno nov odlično izhodišče vsem, ki skupine (še) ne poznate, da lahko ob njem pričnete odkrivati edinstveni Rush svet! Bolje koncertni dokument, kot sleherna best of kompilacija. Vedno!
na vrh