Ko je izšel "Three Sides Live", tretja koncertna plošča Genesis, so bili ti že ena izmed najbolj slavnih in komercialno uspešnih skupin 80-ih, medtem ko so po drugi strani začeli od sebe vse bolj odrivati svojo mogočno progresivno preteklost. To se vidi tudi na izboru skladb s tega koncertnega posnetka. Vsemu navkljub gre za še en odličen koncertni album, ki vsebuje večinoma vse njihove velike hite z albumov "Duke" (1980) in "Abacab" (1981) ter seveda "Follow You Follow Me" (And Then There Were Three, 1978). Vsebuje pa tudi "medley", se pravi venček sestavljen iz klasičnih skladb iz njihovega "zlatega" obdobja in je ravno zato vreden pozornosti privržencev njihove klasične ere. Phil Collins vokalno blesti kot nikoli poprej, zlasti na vseh hitih, njegova podobnost z Gabrielovim vokalom je do tedaj popolnoma izginila. Tony Banks se je uspešno prilagodil klaviaturam 80-ih, medtem ko Rutherford odlično odigra tako kitarske kot bas delnice. Svoje uspešno pridodata tudi oba koncertna člana, Chester Thompson (ex-Frank Zappa, ex-Weather Report) na bobnih ter Daryl Stuermer na kitari.
Naslov tega albuma še danes marsikoga zmede. Izhaja iz originalne severnoameriške verzije albuma, ki je vsebovala tri strani koncertnih posnetkov z "Abacab" turneje leta 1981 in četrto stran s studio skladbami, tri z EP-ja "3 X 3" (1982) in dve skladbi z B-strani "Duke" singlov. Mednarodna, se pravi definitivna izdaja, ki je izšla pri Virigin Records pa ima četrto stran napolnjeno s koncertnimi skladbami s prejšnjih turnej, se pravi še tistih iz 70-ih. Te skladbe so seveda tudi najboljše na tej koncertni kompilaciji. Pop štikl "Paperlate" s "3 X 3" EP-ja je postal v Severni Ameriki velik hit single, čeprav je ena najslabših stvaritev skupine. Ostalih skladb s te verzije, "You Might Recall", "Me And Virgil"", "Evidence Of Autumn" ter "Open Door", niti ne bom posebej omenjal, ker je večina izmed njih, za standarde skupine, drugorazredna, medtem, ko so koncertni posnetki na definitivni izdaji albuma sijajne verzije nekaterih Genesis klasik s prejšnjih turnej. Le kateri fan skupine se ne bi razveselil mojstrovin kot so "One For The Vine" (iz turneje leta 1980), "Fountain of Salmacis" (iz turneje leta 1978) ter "It/Watcher Of the Skies" (s turneje leta 1976 z Billom Brufordom (ex-Yes, ex-King Crimson, ex-UK) na bobnih)?
Leta 1994 je bil "Three Sides Live" ponovno izdan kot mednarodna verzija albuma, medtem ko je bila ameriška verzija s svojimi studjskimi posnetki odpravljena. Štiri od petih skladb z ameriške verzije tega albuma lahko najdete na box setu "Genesis Archive 2: 1976-1992" (2000).
Tako kot "Seconds Out" (1977), koncertni album pred njim, "Three Sides Live" predstavlja konec določene ere v evoluciji skupine. Kot koncertni band je skupina ponovno sijajna in skladbe so odigrane izredno energetično z odličnimi izvedbami studijskih verzij. Album se v glavnem osredotoča na hite z "Duke" (1980) in "Abacab" (1981). Tako imamo na prvem delu albuma vse velike hite kot je otvoritveni pop rocker "Turn It On Again" (Duke, 1980), ki ga Collins zaključi z razposajeno interpretacijo. Lahko bi rekel celo, da ga odnese nekoliko predaleč. Z "Abacab" (1981) se na posnetku nahajajo vse tri najboljše skladbe s tega albuma, se pravi "Dodo", "Abacab" ter "Me And Sarah Jane". Daljši kompoziciji "Dodo" z reggae ritmom in slikovitim Collinsovim vokalom in "Abacab", ki je s pravimi bobni boljši kot v originalni verziji. Obe obudita nekaj epskosti, sicer prelite v new wave elementih. "Behind The Lines ter "Duches" predstavljata obe začetni konceptni skladbi z Dukea. "Behind The Lines" ima odlično ritem linijo po zaslugi obeh bobnarjev Collinsa in Thompsona medtem, ko je "Duchess" odigrana celo bolje kot studijska verzija. Zlasti okusni so Stuermerjevi "dodatki" na kitari, ki jih na studijski verziji ni bilo. Tudi za "Me And Sarah Jane" bi lahko rekel, da na tej koncertni izvedbi presega izvirnik. Seveda ne gre brez romantičnega hita "Follow You Follow Me" (And Then There Were Three, 1978), ki je odigran z izrednim občutkom in odpet na najboljši način.
Drugi del razen pop hita "Misunderstanding" (Duke, 1980) vsebuje njihova klasična, progresivna dela, ki bodo razveselila vse ljubitelje klasičnih, progresivnih Genesis. Med njimi "In The Cage" medley, ki je zamenjala "Super's Ready" (Foxtrot, 1972) v koncertnem repertoarju. Ta medley med drugim vsebuje dramatični "In the Cage" (The Lamb Lies Down On Broadway, 1974) združen skupaj z nekaterimi motivi "Cinema Show" (Selling England By the Pound, 1973) ter še nekaterih del skupine iz 70-ih. Ti medleyi in zbirke izvrstnih Banksovih solaž na klaviaturah so se v koncertnih repertoarjih skupine še dolgo obdržale in so bile za vse stare fane lep spomin veličastnih komponiranj skupine v njenih najboljših časih. Medleyu "In the Cage" sledi epsko melanholična "Afterglow" (Wind and Wuthering, 1977), ki je ponavadi predstavljala zaključek rednega dela koncerta. Temu sledijo prave poslastice za vse ljubitelje klasičnih Genesis. Najprej pozabljena epska mojstrovina "One For the Vine" (Wind and Wuthering, 1977) ter nato veliko presenečenje, "Fountain Of Salmacis" (Nursery Cryme, 1971), v odlični Collinsovi vokalni izvedbi, ki je odpeta na njegov način vendar hkrati zvesta Gabrielovem originalu in obudi eno najveličastnejših del skupine. Definitivno eden od vrhuncev tega koncertnega albuma. Zakluček z medleyem "It/Watcher Of the Skies" (The Lamb Lies Down On Broadway/Foxtrot), posnet med turnejo "A Trick Of the Tail" (1976), še s Steveom Hackettom na kitari in Billom Brufordom na bobnih, pa brez dvoma predstavlja vrhunec celotne koncertne kompilacije.
Produkcija na albumu je za tisti čas odlična, zvok je izredno živ. Kjub temu, da gre za koncertni album, ki je bil posnet na začetku komercializacije skupine, ga lahko uvrstim med albume, ki ne smejo manjkati ljubiteljem obeh faz skupine, progresivne in pop faze. Vsakdo bi moral biti potešen ob odlični izvedbi klasik iz obeh faz skupine. "Three Sides Live" seveda ni definitivni koncertni album Genesis. Pravzaprav tega ti niti nikoli niso izdali. Tudi prejšnjima, sicer odličnima, koncertnima albuma "Genesis Live" (1973) in "Seconds Out" (1977) je manjkala tista "pika na i", ki bi ga lahko postavila za definitvni dokument Genesis "v živo". Vseeno pa je "Three Sides Live" najboljši možni koncertni dokument skupine z začetka 80-ih, ko je začela svoj komercialni pohod, in predstavlja obenem zaključek in začetek nekega obdobja v evoluciji skupine.
na vrh