V Exciter so ljudje v vseh letih prihajali in odhajali. Le eno ime je ostajalo vedno isto. John Ricci. Neutolažljivi in nebrzdani kitarist drži vseskozi Exciter pokonci! "Thrash Speed Burn" je novi Exciter monument, ki nepopustljivo grize, brca, trga in rohni v vsej možni agresiji extremnih konic, ki ga je heavy metal v svoji primordialni drži sposoben sploh sproducirati. Pobje niso ravno v rosnih letih, a se ne umirjajo. No lažem. Prihod Kennyja Winterja na vokalu in Roba "Clammy" Cohena na bas kitari je skupino definitivno pomladil. Odlična je kombinacija za Riccija in bobnarja Rika Cherrona v tem primeru. Winter je popolnoma adekvaten novi pevec skupine, ki z lahkoto nadomešča Jacquesa Belangerja ali "velikega" Beehlerja. Cohen je divja beštija, ki komaj čaka, da postane hrup njegov alibi basirajočega rožljanja. Torej dokazovanja željna sveža kri v skupini!
Kaj je torej znova tisto, kar dela tudi "Thrash Speed Burn" naravnost fascinanten in edinstveno prepoznaven nov Exciter album? Igra "na tri štiri", brez vmesnih kalkulacij. Biti hrupen in hkrati hiter preko vseh meja. Seveda je osnova vsemu preprosta, a skrajno penetrativna kitarska fraza, ki jih k sreči na zeljniku Johna Riccija nikakor ne primanjkuje. Riffi so torej "exciterizirani", so preprosti in nosijo tisto neposredno invadivnost, ki te hipnotično nezadržno popelje v divjo orgijo lomljenja vratu in telesnih ekstremitet. Tudi na "Thrash Speed Burn" je vse odsekano v eni sami (komponistično ustvarjalni) frekvenci metala, omejeni znotraj ozkega ustvarjalno eksistenčnega intervala tipičnih glasbenih specialistov, ki zelo slabo tretirajo, ali bolje rečeno, sploh ne prenašajo v svojem glasbenem izrazu trenutka, ki bi bil podvržen glasbenemu eksperimentu.
Gre za prvi Exciter album, ki je bil posnet digitalno, a kljub temu ni izgubil zaščitne znamke izredne produkcijske surovosti, ki tudi tokrat predstavlja skupino, kot bi igrala pravi koncert v studiu. Preko albuma se boste znašli objeti v znamenito debelo pregrinjalo ekstremnega zvočnega zidu Riccijevih kitarskih riffov, ki so žlahtno "thrashirajoče" povampirjeni in s katerimi kitarist strupeno zalaga skladbe pravzaprav na način, kot bi imel v rokah "šmajser" in ne kitare. K temu prištejemo uničujoče rogoviljenje Rika Cherrona, s tipičnim fascinantnim vpletanjem dvojne bas boben stopalke v agresivnih prehodih in nov zmagovit korak za Exciter je zagotovljen.
Riffi novih skladb zvenijo sveže in neukročeno. Exciter ohranjajo z novim albumom še naprej formulo albuma "Blood Of Tyrants". Svežino jim zagotavlja Riccijeva genialnost, kako tudi po 30. letih spraviti od sebe riff, ki v svoji resnični biti učinkovito razoroži poslušalca v prvem trenutku soočenja z njim. Skladbe Massacre Mountain, Thrash Speed Burn, In Mortal Fear (z enim najbolj markantnih riffov albuma), Crucifixtion (skoraj šest in pol minutna skladba, kar je v primeru Exctiter že prava epska suita), Demon's Eye, Hangman, Evil Omen,... ne popuščajo v intenziteti ekstremne metalske vožnje in ponosno sevajo veliko karizmo te skupine! Refreni hipnotične udarnosti so mnogokrat opremljeni z nižje intoniranimi vzkliki tolp, ki se vmešajo v Winterjev suvereno visoko leteči vokal, s katerim poba v ekstremnih legah višavij, dobesedno klati zvezde z neba.
Prelep je občutek, ko se znajde pred teboj album legendarne skupine, ki tudi po treh dekadah svoje obrti, lahko od sebe spravi album, ki deluje mladostno, dokazovanja željno, neobremenjeno, iskreno in kar je najbolj bistveno: unikatno in edinstveno! Exciter igrajo na njem zagriženo in nepopustljivo, kot bi bil zadnji dan ere človeka!
na vrh