Novi Redemption album nosi vse osnovne elemente predhodnih albumov skupine, s katerimi so ti ameriški progresivni metal odličnjaki že doslej učinkovito obče razvajali svojo bazo podpornega občinstva. Zato vsem iskrenim ljubiteljem te skupine, niti dvakrat ne bo treba razmišljati ali si omisliti album "This Mortal Coil" ali ne. Odgovor je v vsakem primeru: "Da!"
Obča opazka ob poslušanju tega albuma je, da so Redemption blago poenostavili aranžiranje, zato deluje "This Mortal Coil" do tega dne izdaj skupine, kot najbolj dostopen album. In seveda ob tem še vedno "mortalno" nabit z vso kompleksnostjo ob kateri se šibijo kolena poslušalcu in leze spodnja čeljust do tal!
Torej. "This Mortal Coil" ohranja specifike predhodnih Redemption del obenem pa nakazuje zorenje ekipe, ki stoji za dejanjem, saj posedujejo skladbe več melodične kompaktnosti, kot kdajkoli. To godi zlasti večji impresiji, ki jo zapušča na albumu vokalni doprinos Fates Warning pevca Raya Alderja.
Sekstet izjemno nadarjenih glasbenikov še naprej vzdržuje agresivni pristop v progresivnem metalu, ki seveda izhaja iz pripadnosti matičnim skupinam ekstremne starošolske metalske nabritosti Agent Steel, Steel Prophet in Fates Warning, obenem pa seveda dodaja tisto noto "progresivnosti", ki povzema osnove izročila zasedb Fates Warning (razvoj vodilnih melodij), Dream Theater (to velja zlasti za vratolomne kitarske solaže in nekatere strupeno lomljene prehodne bobnarske pasaže), kot tudi Symphony X 2007-2011 ere (produkcija "na-thrash-iranih" kitarskih fraz). Zlasti zadnja skladba Departure Of The Pale Horse ponazarja skozi razvoj svoje kompleksne zasnove na najlepši način učinkujoče sobivanje elementov, ki oživljajo nekatere glasbene vzporednice s prej naštetimi skupinami. Občasna občutja ki jih kreira Adler v izbranih melodičnih rešitvah vokalnih napevov seveda odskakujejo v formo Fates Warning, zanimivo pa je tudi, da občasno vzbujajo občutja melosa glasbe zasedbe Enchant - še enih prog metalskih imenitnežev, ki pa so se zaradi pomanjkanja interesa do njihove glasbe, žal mnogo prezgodaj upokojili.
V primeru Redemption se ni treba bati ceneno saharinskih izpadov kakšnega Jamesa LaBrie-ja (ko v recenziji že omenjamo Dream Theater), saj utrjuje Ray Alder s svojim karizmatičnim vokalnim pristopom, tisto potrebno mračno komponento, ki je pravzaprav prenesena v glasbo Redemption preko glasbenega izročila Fates Warning, od tod pa sledi tudi samoumevno navezovanje na zapuščino ameriških speed metalskih zasedb prve polovice osemdesetih. To je povsem logično in v primeru Redemption povsem naravno dejstvo tudi zato, ker izhajata oba kitarista natanko iz takšne branže speed metala (Agent Steel, Steel Prophet).
Glasbe je debelih 71. minut in verjemite, da niti za hip ne dolgočasi. Takšna glasbena gošča, izhajajoč iz žanrskega ozira skupine, zahteva seveda več pozornosti konzumenta, zato bo tudi ta album zlezel pod kožo šele po nekajkratni rotaciji v CD predvajalniku. To glasba skupine Redemption od vas preprosto zahteva!
Ob vsem tem pa daje "This Mortal Coil" občutek večje kompaktnosti glede na predhodne studijske izdelke skupine, obenem pa je zagotovilo klasičnega prog metalskega raketiranja z vseh položajev, ki (po okusu najbolj zagrizenih progmetalskih navdušencev) jemlje v vratolomnih akrobacijah soliranja dih in v tem učinkovito vozi po tirnicah najmočnejših skupin na planetu. Zlasti kar se tiče izkazovanja mišic in hitrosti (Dream Theater), s čimer pa ni žrtvovana rdeča nit in dinamika razvoja dogodkov na albumu. Z "This Mortal Coil" Redemption v glasbenem oziru ne izumljajo česa, kar še nismo slišali. Gre za album, s katerim si skupina utrjuje svoj položaj na občem progmetal globusu, zadržuje svoj prepoznavni značaj glasbene art karizme, obenem pa nakazuje z njim izrazno zorenje, kar poudarja na albumu zlasti večja skrb za kompaktnost in podkožno nalezljivost vodilnih motivov in tako pridobivajo Redemption na dovršenosti melodije (z enim najlepših refrenov albuma v skladbi Let It Rain), kar uspešno izpostavlja na takšnih točkah albuma tudi posebnosti Alderjevega vokala. Novo delo, na katerem se progresivna artikulacija in kompleksnost kanček uklanja potrebi po iskanju melodične kompaktnosti vodilnih motivov, je torej opravljeno s pravo in zahtevano Redemption odliko!
na vrh