, nestrpno pričakovali, je rojena. Ustreza namreč vsem kriterijem, na katere so nas Sinner v vseh letih svojega delovanja razvadili. Izkušeni stari mački so se združili v sledeči postavi: v skupino se je vrnil nekajletni glasbeni abstinent Tom Naumann (sedaj znova tudi s Primal Fear) na kitari, družbo na drugi Gibson "Les Paul" mu dela Henny Wolter, za bobne je znova sedel Fritz Randow (Saxon), na klaviaturah pa ima, tako kot vedno, glavno besedo Frank Rössler. Predstava čistega metalskega mitraljiranja skozi 45 minut z izredno produkcijo dokazuje, da je bilo igračkanja za miks pultom bore malo. Noro, kako živ zvok! Zvok Sinner? Kot zvok Primal Fear, če vam ta primerjava lahko pomaga k lažji orientaciji (ha, ni čudno, le kdo je producent PF plošč; kdo drug kot Mat Sinner). Agresivno, brezkompromisno drvarjenje, ki mestoma preide v čisti thrash s poltonsko zastavljenim rifingom("Die On Command"). Nabrušeno "žlajsanje" kitar je znova okrašeno s prelepim tercetnim pikanjem, ki je večen zaščitni znak skupine, kar znova drži brutalnost v izrednem ravnovesju z melodijo (npr. "Finalizer" ali "Black Monday"). Klaviature služijo znova kot slučajni okrasek, tokrat bolj kot kdajkoli. Sinner niso namenili niti eni pesmi atmosferičnega uvoda na klaviaturah, kot je bilo to v navadi skupine na prejšnjih dveh ploščah, pač pa prižgejo kitarske motorje kar "na tri štiri" z glavnim rifom ter takoj pritisnejo na plin do konca. Udarec za udarcem se valijo pesmi skozi ploščo. Z nami je znova prepoznavni strupeni vokal Mata Sinnerja, njegova hudičeva bas kitara pa je maksimalno navita in debela, kar daje celotni plošči še dodatno mero ostrine, zvoku pa polnost, globino in širino. Dvojni bas pedal vam bo hudo zamajal ležaje na katerih ždijo ušesa vaših glav in to že takoj z otvoritveno "Higher Level Of Violence", ki pomeni pravo bombno devastacijo. Seveda so primešane v niz pesmi tudi takšne z odprtim in spuščenim rifingom srednjega tempa, kot sta fantastična "The River" ali priestovska "Lock And Loaded", kar dviguje dinamiko plošče. Sinner zaključijo svojo eksekucijo z izvrstno akustično balado briljantno živega in kovinskega akustičnega pleteža obeh kitar, imenovano "Crown Of Thorns", kot dodatni dokaz, kako genijalen komponist je Mat Sinner. To je to. Kapo dol fantje!
Občutite še enkrat več fantastiko prave germanske heavy metalske šole, pustite "novosti" ob strani, vse je že zdavnaj izumljeno. Ne skrenite s poti. Držite se izvirnega greha! Držite se Sinnerja!!! Sej grehov ni, kdo si je to sploh izmislil, Sinner pa vsekakor so.
na vrh