Prvaki italijanskega simfoničnega prog rocka Premiata Forneria Marconi (PFM) so 30. in 31. maja 2014 obiskali japonsko glavno mesto Tokio ter izvedli dva nepozabna koncertna nastopa med katerima so v celoti izvedli pet klasičnih albumov iz prve polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bilo obdobje njihovega največjega ustvarjalnega razcveta.
Dejstvo, da so po celotni izvedbi klasike »L' Isola Di Niente« (1974) izvedli tudi njeno angleško različico z naslovom »The World Became the World« (1974), je kar nekoliko nenavadno, glede na to, da je italijanska verzija v vokalnem oziru še dandanes daleč superiorna v medsebojni primerjavi. Končni rezultat najnovejše koncertne interpretacije omenjene studijske klasike je bil koncertni album »The World«, ki je bil zadnje dejanje v seriji petih koncertnih albumov posnetih med obema nastopoma v Tokiu.
Trem PFM poglavarjem in rednim članom, pevcu/bobnarju Di Cioccou, kitaristu/pevcu Mussidi in basistu Djivasu so tudi za to priložnost ponovno na pomoč priskočili trije talentirani, mlajši rojaki na klaviaturah, violini in dodatnih bobnih, medtem ko je k poživitvi vzdušja pri poustvarjanju »The World Became the World« standardov poskrbel tudi japonski spremljevalni vokalni zbor, ki se je še še posebno izkazal na otvoritvenem »The Mountain«, ki poleg naslovne skladbe (»The World Became the World)«, »Four Holes in the Ground« ter epskega triumfa »Have Your Cake and Beat It (Vila Lumiere)« spada med najboljše trenutke, po mnenju večine PFM privržencev, njihovega zadnjega klasičnega albuma, čeprav nekateri mednje uvrščajo tudi »Chocolate Kings« (1975). Posamezne interpretacije so ponovno karseda zveste studijskim originalom s to razliko, da se je angleščina obeh glavnih pevcev z leti zaznavno popravila in (za običajne italijanske razmere) zdaj vendarle zveni na moč spodobno in poslušljivo.
PFM so s serijo koncertnih albumov, ki so bili posneti med dvodnevnim obiskom Tokia dokazali, da jim leta zlepa na pridejo do živega. »The World« predstavja še eno uspešno (in obenem zadnjo) koncertno intepretacijo klasičnega PFM albuma v zmagovitem nizu. Ob tem dejstvu ni niti kaj posebnega za dodati razen morda tega, da je lep občutek vedeti, da je njihova glasba še vedno priljubljena tudi izven italijanskih meja in tudi v tako 'daljnih' državah kot je Japonska.
na vrh