Od vseh klasik, katere se nahajajo na petem Marillion albumu "Seasons End" (1989), je "The Uninvited Guest" tista, ki prek besedila najboljše pove, kakšna občutja so prevevala tedaj še novo pečenega pevca Stevea Hogartha ob prihodu v to legendarno progresivno rockovsko skupino.
Drugi single s prej omenjene studijske mojstrovine je pop rockovska obarvana stvaritev skozi katero se usklajeno izmenjujeta umirjen in udaren ritem, podkrepljen na mogočnih Rotheryevih kitarskih rifih ter Hogarthovi dramatični, samozavestni vokalni ekspresiji. Karizmatični pevec se prek sarkastičnega besedila odlično vživi v vlogo "nepovabljenega gosta" in se izkaže kot povsem enakovreden naslednik slovitega predhodnika Fisha. Rothery na koncu ponovno postreže z duhovito, zanj specifično kitarsko solažo in privede to solidno stvaritev do njenega zaključka.
Tako kot večino besedil na "Seasons End" je tudi tega napisal Hogarthov prijatelj John Helmer, katerega je založba EMI po Fishevem odhodu pooblastila za glavnega pisca besedil. Po njegovih besedah je bil glavni navdih za besedilo "The Uninvited Guest" AIDS problematika, ki je, po koncu liberalnih sedemdesetih, sredi osemdesetih povzročila nenaden val nezaupanja do 'neznancev', tako za mizo, kot v postelji, kar je bilo podkrepljeno tudi z vzponom konservativizma. "The Uninvited Guest" je bil pospremljen tudi s promocijskim videom, kateri se ponaša s precej duhovito in alegorično vsebino, ko gospod H nepovabljen vstopi v skrivnostno, navidezno zapuščeno hišo in ga v vlogi nekakšnih strogih sodnikov gledajo preostali člani skupine.
Ni izključeno, da je bila podlaga za tovrsten scenarij posledica njegovih sanj, ki so bile logičen produkt skrbi, kako ga bodo sprejeli člani banda in predvsem njihovi privrženci. Dotedanja Marillion publika se je namreč po H-jevem prihodu, kateremu je sledil zvočni prelom z neo prog rockom, polarizirala na dva dela: na tiste, ki se niso mogli sprijazniti s Fishevim odhodom in novo usmeritvijo ter tiste, ki so z zanimanjem in navdušenjem sprejeli novega pevca, ki je njihove ljubljence popeljal proti še neodkritim glasbenim obzorjem.
Na B-strani 12-inčne vinil verzije oziroma v vlogi dodatne skladbe na CD izdaji se nahaja tudi "The Bell In The Sea", zanimiv dosežek z močno ambientalno komponento, ki je po ritmu že nekakšen predhodnik njihovih kasnejših pop rockovskih eksperimentov. Spremlja ga še 12-inčna verzija "The Uninvited Guest", ki zveni še bolj pop rockovsko, po ambientalni ekspresiji pa nekoliko zaostaja za 'definitivno' verzijo te klasike.
Gospod H je k Marillion morda res prišel kot nepovabljen gost, a je že po manj kot enem letu postal nadvse toplo sprejet domačin sredi tega legendarnega art rockovskega kolektiva. Že kmalu zatem se je uveljavil kot enakovreden idejni vodja, skladatelj in pisec besedil ter art rockovske zastavonoše uspešno popeljal v povsem novo ustvarjalno obdobje.
na vrh