Tretji uradni koncertni album nekdanjega Genesis kitarista Stevea Hacketta z naslovom »The Tokyo Tapes« ponuja odličen odgovor na to, kaj bi se zgodilo, če bi se za dva večera skupaj zbrali glasbeniki, ki so svoje čase igrali za legendarna imena kot so Genesis, King Crimson, Asia, Yes, Frank Zappa in Weather Report. Gospod Hackett je namreč okoli sebe zbral impresivno ekipo glasbenih sodelavcev s katerimi je sodeloval že na sijajnemu studijskemu albumu »Watcher of the Skies: Genesis Revisited« (1996). Na vokalu in basu se je v teh dveh večerih znašel John Wetton, katerega najbolj cenijo ljubitelji skupin King Crimson, Asia in UK, medtem, ko se je za bobnarsko postavitvijo nahajal Chester Thompson, katerega dobro poznajo vsi ljubitelji Franka Zappe, Weather Report in koncertne verzije Genesis. V vlogi pihalista, klaviaturista in dodatnega kitarista se je pojavil Ian McDonald, kateri se je najbolj proslavil kot originalni član King Crimson in kasneje Foreigner. Še najmanj razvpit član te zvezdniške zasedbe je bil klaviaturist Julian Colbeck, sicer spoštovan priložnostni glasbenik, katerega se večina še najbolj spominja kot sodelavca Yes projekta Anderson Bruford Wakeman Howe in dolgoletnega člana Hackettovega solo banda.
Ta dvojni koncertni album je bil posnet med dvema zaporednima večeroma v Tokyu (dvorana Koseinenkin Hall) ter je vseboval impresiven nabor izvedb ob katerem se gotovo pocedijo sline marsikateremu progrockovskemu gurmanu. Impresivna setlista je bila sestavljena iz številnih Genesis mojstrovin in Hackettovih solo klasik, dveh King Crimson zimzelenov (»The Court of the Crimson King« ter »I Talk to the Wind«), neobičajne verzije najbolj znanega Asia hita (»Heat of the Moment«) ter celo ene Wettonove solo skladbe (»Battlelines«). Čisto na koncu drugega diska so se nahajale tudi dve novi in popolnoma inštrumentalni Steveovi solo kompoziciji, »Firewall« ter »The Dealer«, kateri je v studiu posnel prek sodelovanja s klaviaturistom Aronom Friedmanom.
Wetton, ki je bil ravno tedaj v dokaj impresivni vokalni formi, se precej dobro znajde na Genesis klasikah kot sta otvoritveni »Watcher of the Skies« ter »Firth of Fifth«, medtem, ko »I Know What I Like« odpoje skupaj s Steveom. Prav tako, pričakovano, dobro izpade na King Crimson zimzelenu »The Court of the Crimson King«, kjer ga pri refrenih spremljajo odlične spremljevalne vokalne harmonije. Nekoliko manj je prepričljiv na »I Talk to the Wind«, kjer nekako ne uspe obnoviti originalne vokalne magije, čeprav je imel vedno precej sorodno barvo glasu kot originalni King Crimson pevec Greg Lake (Emerson, Lake & Palmer), saj te prelepe balade ne odpoje niti približno tako doživeto kot je sicer sposoben. Obenem pa je tudi res, da je to ena izmed tistih King Crimson skladb, katere je znal popolno odpeti samo Lake in še to samo v svojih najboljših vokalnih časih. Inštrumentalne izvedbe so sicer pričakovano brezgrajne in si vse po vrsti zaslužijo čisto desetko.
Hackett in Colbeck sta skozi devetdeseta odlično sodelovala, kar dobro vejo tudi tisti, ki poznajo koncertni album »There Are Many Sides to the Night« (19949 na katerem sta se publiki predstavila v akustični podobi. Od Steveovih solo favoritov na »Tokyo Tapes« ne manjka niti »Shadow of the Hierophant«, ki pa seveda ne vsebuje ženskega vokala, tako kot v nepozabnem originalu, ampak vseeno izpade nadvse spodobno. Še najbolj nenavaden izbor med solo izvedbami na »The Tokyo Tapes« predstavlja skladba »Camino Royale« s podpovprečnega Steveovega solo albuma »Highly Strung« (1983).
»The Tokyo Tapes« je eden izmed najboljših Hackettovih koncertnih albumov, saj se ponaša s sanjsko setlisto in zvezdniško zasedbo, katera bi lahko tvorila fenomenalno progrockovsko superskupino, če bi ostali skupaj za dlje časa. Interpretacije progrockovskih klasik v izvedbi takšnih glasbenih mojstrov je vedno užitek poslušati, čeprav bi lahko šlo tudi brez akustične verzije »Heat of the Moment«, ki brez AOR naboja in električne kitare izpade precej pusto in je morda edina nekoliko šibka točka tega nadvse mpresivnega dvojnega koncertnega dosežka.
na vrh