The Sound of Progress je drugi od dveh izdelkov iz glasbene diskografije ajdovske zasedbe Real Life Version. Socio-kritično tekstopistvo, odločen attitude in naraven zvok so le nekatere od komponent “zvoka napredka”. Na prvi pogled album odlikuje že sama grafična podoba albuma. Svež in zanimivo detajliran pristop oblikovanja pritegne oko ter komplementira kar se skriva pod ovitkom.
Kar se skriva na sami plošči je zbirka premišljenih aranžmajev, katerih rdeča nit se jasno kaže vseskozi glasbeni potep. Post-punkovsko razpoloženje občasno prepunktirajo tehnično dodelane inštrumentalne nianse bolj progresivne narave. Slednje je moč začutiti tudi pri ritmičnih vstavkih v katerih se zasedba poigra z različnimi ritmičnimi zapisi. Kombinacija suverene ritmične baze in direktnega melodičnega dela zveni surovo, a vseeno naravno. Seveda se občasno pojavi tudi aranžmajski balast, kot npr. uvod v otvoritveno Straitjacket; skladba bi brez olepševanja pridobila močnejši začetni navor. Kljub temu zvočna slika zasedbe brez ovinkarjenja poslušalcu ponudi dobro mero energije.
Kvaliteta zvočnega zapisa se razlikuje od prvega izdelka ajdovske skupine predvsem v dinamiki pa v razvoju lastnega sound-a. Konsistenca zvoka na plošči (kot npr. prostorni in prisotni bobni, tolsta bas kitara, kitare s temperamentom in celotno ravnotežje) prispeva k zelo zdravi zvočni sliki. Zdravi predvsem v smislu dinamike; skladbe niso izžete svoje esence kot žrtev glasnostne vojne, ampak okusno detajlirane in polne. Občasno vokal poplavi val inštrumentalne žganice, in kazi ravnotežje med inštrumentalnim delom in vokali. Podobno zagato je zasedba doživljala že pri svojem prvencu, vendar pri The Sound of Progress je vokal Janija J. veliko bolj prisoten v celotni zvočni sliki. S svojim specifičnim timbrom pa še dodatno obogati socio-kritično tekstopistvo..
Skladbe so zapete izključno v angleščini z rahlimi spodrsljaji v dikciji; vendar tako kot aranžmajski balast so spodrsljaji bolj umetniška dodana vrednosti kot pa spregledana nepravilnost. Skladno z zvočnim zidom se ujemajo besedila, ki se gibljejo v sferah socialne kritike, samospoznavanja in krize identitete v modernem okolju. Skladba Identities Commodified prikazuje paradoksalnost punk kulture v sodobnem okolju; gibanje, ki se upira mainstream-u, postaja modni dodatek le-tega.
The Sound of Progress mogoče ne ravno zajema razvoja ajdovske alter scene, vsekakor pa nakazuje zdrav odnos zasedbe Real Life Version do glasbenega kolektiva. Velja tudi omeniti da je zasedba odgovorna za večji del postopka ustvarjanja (od zasnov, do snemalnega procesa in miks faze) kar je mogoče občutiti v končnem izdelku. Plošča je iskrena, naravna, zdrava; korak naprej od najstniške kvazi ameriško-angst adolescente dobe in bližje resnično zrelemu albumu.
na vrh