Vanden Plas so tista skupina, ki je pomagala dokončno definirati žanr, katerega razumemo, kot progresivni metal potem, ko se je ta pričel bohotil v različicah širom planeta skozi devetdeseta, zahvaljujoč revoluciji, ki so jo s prihodom na sceno povzročili Dream Theater. V času ko je bil žanr povsem mlad, so si bile skupine med seboj na uho in pristop različne in vse izmed njih so definirale svoj prepoznavni zvok. Od Američanov Shadow Gallery, Brazilcev Angre, Britancev Threshold, do Nemcev Vanden Plas. Slednji so imeli izjemne pred-dispozicije, da bi postali večja in bolj prepoznavna skupina na planetu, a so žal ostali v senci samih sebe in povsem neznano ime. Danes jih poznajo le najbolj srčni ljubitelji progresivnega metala, uspeli pa so Vanden Plas v Franciji, kjer imajo še danes trdno bazo svojih oboževalcev. No nekaj krivde za manjšo prepoznavnost si je skupina prislužila tudi s tem, da pravzaprav pravih koncertnih turnej sploh nikdar ni opravljala z izjemo časov v devetdesetih.
16. let je minilo od prvenca skupine "The Colour Temple" (1994) in tukaj je komaj šesti studijski album skupine. Po "Beyond Daylight" (2001) se je aktivnost Vanden Plas ustavila, eden od vzrokov pa je bila tudi bolezen kitarista Stephana Lilla, ki pa se je očitno le izlizal iz zagate. Kakorkoli, več kot izvrstni "Christ O." (2006) je potrdil, da Vanden Plas še niso rekli zadnje, novi album "The Seraphic Clockwork" (2010) pa le potrjuje občutek, da Vanden Plas preprosto ne zmorejo in ne znajo razočarati, vselej, ko dozori čas, da spravijo od sebe skupaj novi album.
Znova je bilo treba čakati na nov album kar lep čas. Člani skupine so se v obdobju med obema zadnjima studijskim albuma ukvarjali z "mjuzikli" za teater, kot je projekt "Abydos", pa "Ludus Danielis" in nenazadnje odrska utelesitev plošče "Christ O." skozi šov teater. Člani skupine so bili vključeni celo v produkcijo "mjuziklov" za dramsko uprizoritev "Jesus Christ Superstar" in "Hair". Skozi te nove izzive, pa so se glasbeniki - člani skupine, kalili, še za stopničko dozoreli ter kot znani zvočni perfekcionisti, pristopili polni novih svežih idej in jasne kreativne vizije k ustvarjanju novega albuma.
Ker pristopajo Vanden Plas vselej na polno, torej po principu "vse ali nič", so se znova oklenili koncepta, ki se vije skozi album. Glavni junak, prebivalec Rima v 16. stoletju se znajde na avanturi skozi čas in pristane v letu 33. A.D. sredi Jeruzalema. Skozi vizijo apokalipse ga, kot urok vodi prerokba Stare Zaveze skozi stoletja, kjer se sreča iz oči v oči z božjim poslanstvom. Kot jim je zgodbo koncepta uspelo odlično utelesiti skozi glasbo na prejšnjem albumu, poglabljajo svoj domet fantje v isti usmeritvi glasbene percepcije in pridige tudi na novem delu. "The Sepraphic Clockwork" je izjemno globok album, poln drame. Ob njegovem poslušanju se koža kurje ježi sama od sebe.
Toliko večplastnosti, teatralne drama razgibanosti, prelivanja visoko vibrantnih vzdušij, kot jo ponuja "The Seraphic Clockwork" Vanden Plas na albumu še niso servirali skozi svojo kariero. "The Seraphic Clockwork" je točka Vanden Plas kariere, kjer se je skupina sprofilirala dokončno v izbrušen diamant izjemne glasbene perfekcije, kot jo razumeva pečanje s pojmom žanra progresivni metal. To pomeni pravšnje razmerje metalske razbeljenosti z inteligenco kombiniranja orkestralnih aranžmajev, kot tudi pravšnjo uravnilovko med kompleksnostjo in melodično dostopnostjo. Kar je "Christ O." začel, je torej "The Seraphic Clockwork" dorekel. Poleg klasičnih napevov vodilnih motivov (tipično "Vanden Plasovsko" determinirani refreni s Frequency, Rush Of Silence, baladna Scar Of An Angel), ki definirajo Vanden Plas skozi unikaten pristop in barvo vokala Andyja Kuntza, do nabrušene ostrine v produkciji poudarjenega masivnega zidu plazovitega kitarskega riffanja Stephana Lilla, nadalje do prepoznavnega pristopa v rabi klaviatur, ki ga pooseblja Günther Werno in nenazadnje izjemne dinamične ritem sekcije,ki navdušuje s slikovitimi ritmičnimi obrati in dodatno implantacijo nepredvidljivosti razvoja skladb na albumu. Ti fantje so zrasli v izjemno entiteto, kjer delujeta atributa zaznavanja in sporazumevanja na izjemni ravni, zato so Vanden Plas dejansko skupina, ki predstavlja jasno izpostavljen glasbeni unikat v svetovnem oziru! Jasnega značaja in premočrtne razvojne vizije, ki ne preneha navduševati.
"The Seraphic Clockwork" je tudi izjemna plošča v smislu dejstva, da predstavlja prelepo ravnovesje med kompleksnostjo in melodično dostopnostjo. Ne glede na to, da je plošča zelo razvejana, da skladbe nosijo po več vodilnih motivov, da so srednji instrumentalni deli turbulentno razgibani z občasnim obveznim doziranjem navzkrižnega ognja na relaciji duelov kitara - klaviature, pa je rdeča nit albuma vseskozi jasna in kot takšna zvesto sledi visoko definirani melodičnosti in kompaktnosti.
Vrhunec albuma je prav zaključna mini epska suita On My Way To Jerusalem, ki je kulminacija vrhunskega izrazoslovja skupine, ki ga lahko iz te skladbe ekstrapoliramo na celotni album. Magija albuma je tako prepričljiva, da z lahka uroči poslušalca. Nasploh, ko se zaje pod kožo. Album zahteva le več rotacij, a ko te zgrabi njegova energija, se ji le stežka še kdaj upreš.
Ne glede na to, da je "The Seraphic Clockwork" najbolj kompleksen album v zgodovini Vanden Plas, je skupini hkrati s tem uspelo zadržati tisto kar jo je vselej krasilo in zaradi česar so si pedigre kvalitete v katero ne gre dvomiti niti za hipec Izjemna dovršenost vodilnih motivov, ki tako vzdržuje na albumu kompaktnost ter jasno rdečo nit. Ne ostane več mnogo manevrskega prostora za razvijanje globoke filozofije. V kolikor ste ljubitelj progresivnega metala, si storite uslugo in brž pohitite do svoje najljubše in najbolj založene trgovine zgoščenk in ne oklevajte odšteti ducat evrov za glasbeni biser, ki ga pooseblja novi Vanden Plas album!
na vrh