Seventh Key: The Raging Fire

To je Seventh Key drugi studijski album. Prvenec iz leta 2001 je požel izjemne hvale, zato se nahaja njegov naslednik v rahlo nerodni situaciji. Bo dostojen nasledstva, bo boljši in ali ne bo zgolj gola repeticija prvenca? Prvo kot prvo je Greer sestavil skupaj skupino in Seventh Key je tako iz skromnega projekta zrasel v pravi udarni rock kvartet. To se čuti v neverjetni kompaktnosti pesmi, ki je plod prvovrstne uigranosti in dejstva, kjer je več kot očitno, da so se Billy in kompanija družno znašli na isti valovni frekvenci dojemanja glasbe in stremenju za doseganjem istega cilja. Biti in igrati glasbo Seventh Key! Neverjetno od kje možakarjem vse te impresivno sveže ideje, ki tako prepričajo.

"The Raging Fire" je sila prilegajoč naslov albuma. Seventh Key so ognjeno razgaljeni in v prvovrstnem stampedu jurišajo skozi ploščo od njenega začetka do konca. Kaj kmalu prepričajo, da je "The Raging Fire" dostojen vseh superlativov, ki jih je požel prvenec in stoji ponosno ob njem, saj skupina ne poklekne niti na eni točki, ko primerjamo albuma med seboj. Album je vse kar je prvenec v smislu dovršenosti kompozicij.

Produkcija je na mestih morda še kanček bolj sofisticirana od prvenca. Kitara je namreč za malenkost umaknjena nazaj v produkciji, "back" vokalne harmonije z Billyjevim "lead" vokalom, pa tako pridejo v zvočni sliki še bolj do izraza in seveda delajo prvovrstne "hard rockerske" čudeže na plošči. Torej Slamerjev zvok je za odtenek na "The Raging Fire" preciznejši, tako "The Raging Fire" v primerjavi s prvencem koketira z AOR orientacijami v večji meri. Takoj v otvoritveni pesmi je možno občutiti tisti Rainbow pristop, ko orgle in kitarski riff družno napadejo! Prvi vrhunec je You Cross The Line. Dolg atmosferičen uvod, skupina napleta vse skupaj počasi, počasi in nato sledi eksplozija. Prvovrstni hard rock polnih jajc, z veliko melodijo. An Ocean Away nosi smiselne reference s Kansas. Refren je epsko grandiozna stvaritev, dejansko kanček "progressive" tendence je čutiti v njem. Naslovna pesem "sofistikacijo" skupine glede na prvenec potrjuje. In glej ga zlomka refren je progresivno nalomljen, čezenj položena velika melodija in prešine me znova misel na skupino Kansas. Bistvo je v tem, da je vse skupaj odigrano s takšno strastjo in užitkom, da poslušalca nemudoma vsrka vase in o primerjavah nima časa razmišljati.

Kakorkoli, album kliče odločno duh radijskih valov osemdesetih in na tej plošči je kar nekaj pesmi, ki bi lahko bile potencialni hit (recimo Always From The Heart), če bi bil z nami pravi čas. Da ponovim znova, "The Raging Fire" je enakovreden prvencu "Seventh Key". Nosi rahlo sapico večje mere spogledovanja z AOR triki in rad želi na mestih zveneti "proggy". Po tej plati je za kanček še bolj variabilen in dinamičen izdelek od prvenca. Melodije ostajajo ekspresivno velike, atmosfera je grandiozna in mravljinci vzdolž hrbtenjače tudi to pot nepopustljivi! Riffi skupaj z velikimi melodijami govorijo sami zase in opozarjajo na golo dejstvo, da je "The Raging Fire" nov zadetek v polno.