»The Prodigal Son« je bil deveti studijski album britanske progresivno rockovske institucije Nektar in njihov prvi po več kot dvajsetih letih popolnega mirovanja. Nektar, katere mnogi zaradi njihovega dolgoletnega studijskega delovanja na nemških tleh, napačno štejejo pod krautrock, medtem ko bi bila za njihovo glasbo zaradi inovativnih sintetizatorskih tehnologij na prelomu sedemdesetih s pomočjo katerih so dali glasbeni ambientali popolnoma nov pomen ter znanstveno fantastičnih besedil precej bolj primerna oznaka space rock. Poglavar skupine, kultni kitarist in pevec Roye Albrighton se je za oživitev legendarne skupine skupaj s klaviaturistom Allanom 'Taffom' Freemanon, odločil ravno v primernem času, se pravi v obdobju, ko se je na prelomu stoletij zanimanje za progresivni rock počasi začelo vnovič prebujati. Albrighton in Freeman sta bila na »The Prodigal Son« poslednja originalna Nektar člana, medtem ko je dolgoletnega bobnarja Rona Howdena začasno (kasneje se je vrnil) zamenjal Ray Hardwick.
»The Prodigal Son« je bil nekako zgrajen po željah dolgoletnih Nektar privržencev, čeprav po pričakovanju ni vseboval kakih dih jemajočih presežkov, niti ni sodil med njihove najbolj kompleksne dosežke. Albrighton in Freeman sta večino kompozicij na albumu zgradila po blues rockovskih taktih ter jih razširila z mogočnimi sintetizatorskimi zavesami ter kompleksnimi ritmičnimi niansami na basu in bobnih. Vse bas delnice je odigral kar Albrighton za katerega je bil to pravi mačji kašelj, čeprav je bil skozi svojo kariero znan predvsem kot odličen kitarist in pevec oziroma kot eden boljših kitaristov-pevcev v povesti rocka.
Na večini »The Prodigal Son« skladb se sliši, da so se Nektar postarali kot dobro vino, saj še vedno zvenijo na daleč prepoznavno, a hkrati moderno in prilagojeni novim produkcijskim razmeram. Po splošni atmosferi večine kompozicij je bil ta album še najbližje mojstrovini »Remember The Future« (1973), kar je bil vsekakor dober znak, da so stari dobri Nektar vnovič tu, a je bil hkrati daleč od nekdaj inovativnih, kompleksnih in nepredvidljivih eksperimentov. »The Prodigal Son« je bil tako razmeroma lahek poslušalski zalogaj tudi za tiste, ki prisegajo na bolj minimalistično obarvane rockovske melodije. Večina tistih, katerim progresivni rock ni najljubša glasbena zvrst bi se verjetno ustrašila že ob pogledu na devet-minutno dolžino uvodne suite »Terminus/Oh My«, pa vendar gre v osnovi za melodičen funky rocker z bluesovskimi tendencami, kateri je položen na inteligentne ritmične variacije ter razkošno sintetizatorsko zaledje in kateri z lahkoto zleze v uho povprečnega 'Jožeta'. Albrighton ob pomoči navdušujočih spremljevalnih vokalov že takoj dokaže, da je njegov vokal ohranil vso zaščitno melodramatično epiko.
»Now« se, kljub počasnemu uvodu, ki ne obeta veliko, do konca lepo razvije in se kot celota ponaša z mogočno, nostalgično atmosfero in epskim refrenom, kateri je zgrajen v najboljši Nektar ambientalni maniri. »I Can't Help You« je še imeniten dosežek, ki navduši vse dolgoletne privržence, saj vsebuje ustrezno mešanico kompleksne ambientalne magije ter na duhovitih kitarskih frazah in epskem vokalu zgrajene melodičnosti. »The Drinking Man's Wine« je nežna, akustično-kitarsko usmerjena pastoralna balada na kateri se lahko občuduje tudi Albrightonovo učinkovito polaganje temperamentnih bas delnic, medtem ko so melodične vokalne harmonije vnovič odpete v klasični maniri.
»Shangri-La« se za skladbo, ki se imenuje po tibetanski viziji raja, ponaša s pričakovanim epsko-eteričnim ambientom, kjer Albrighton lepo usklajuje nežne akustično-kitarske akorde s strastnimi električno-kitarskimi pasažami. Slavnostni refren po drugi strani tokrat ni bil najbolje posrečen, saj v sozvočju z nekoliko osladnim ljubezenskim besedilom, zveni rahlo patetično, kar se Nektar skozi preteklo kariero ni nikoli pripetilo; vsekakor znanilec, da sta Albrighton in Freeman tedaj že prekoračila določeno starostno mejo in ju je med obujanjem nostalgije včasih nekoliko preveč zaneslo v pretirano sentimentalnost. »Salt And Vinegar Rhytm And Blues« je skladba, ki je brez dvoma, predvsem zaradi nekoliko 'zaspane' ritmične strukture, zgrajena najmanj po okusu večine Nektar privržencev. V osnovi gre za energičen, a nekoliko razvlečen blues/trdi rocker, utemeljen na udarni kitarski frazi, medtem ko sta njegovi glavni svetli točki duhovite plasti hammond orgel in odlične vokalne harmonije.
Naslovna stvaritev je eden izmed bolj eksperimentalno naravnanih in s tem boljših trenutkov albuma, saj na njem, ob ambientalni širokogrudnosti orkestralno začinjenih sintetizatorskih zaves, vladajo zanimive kitarske in bas kitarske improvizacije ter hipnotične vokalne harmonije. Bogata epsko-eterična atmosfera za kratek čas obudi spomin na nekatere njihove najboljše dosežke iz sedemdesetih. »Be Tonight« je v primerjavi s svojim space rockovsko obarvanim predhodnikom, na račun prešerne akustične melodije, lahkotnih ritmov, ljubezenskega besedila in nostalgičnega refrena, skorajda pop rocker. Zaključni »Day Nine« se odpre neobetavno, kot še ena sentimentalna balada, vendar se sčasoma prelevi v kompleksni progresivni rocker z mogočnimi bobnarskimi prehodi, energičnim zaporedjem kitarskim fraz in veličastnimi vokalnimi harmonijami ter na ta način poskrbi za dober zaključni vtis. Zaključno prasketanje in šumenje radijskih frekvenc izpade kot nekoliko nepotreben dodatek, čeprav so na ta način verjetno želeli ustvariti vtis space rockovske enigmatičnosti.
Z »The Prodigal Son« so Nektar na prelomu stoletij na prepričljiv način, po več kot dvajsetih letih popolne studijske hibernacije, vstali od mrtvih in dokazali, da je njihovo glasbeno izrazoslovje tudi v 21. stoletju še vedno relevantno, pa čeprav svojim zvestim privržencem le še stežka ponudijo kaj posebno novega. Ena najbolj inovativnih skupin vseh časov z »The Prodigal Son« ni navdušila z morebitno novo mojstrovino, kar je bilo nekako po vseh teh letih nekako nerealno pričakovati, je pa vsekakor zadovoljila vse tiste, ki so se morebiti bali, da bo na novem studijskem dosežku primanjkovalo klasičnega, po space rockovsko eteričnega Nektar ambienta.
na vrh