Firewind: The Premonition

Grška power metalska zasedba Firewind ima za seboj kar pestro zgodovino. Leta 1998 jo je ustanovil grški kitarist Kostas Karamitroudis (da si ne bi prelomili jezika Kostas uporablja nadimek Gus G.), primarno le zato, da bi lahko razkazal svoje izvenserijske sposobnosti igranje kitare. Seveda ni trajalo dolgo in industrija je hitro našla enega boljših kitaristov mlajše generacije in Gus G. se je hitro znašel v bendih kot so Mystic Prophecy, Dream Evil, Nightrage in Arch Enemy (z njimi je igral le kot "live session" kitarist). Gus G. je do leta 2006 postopoma zapuščal bende s katerimi je igral in se končno popolnoma posvetil svojim Firewind. Okrog sebe je zbral ekipo prekaljenih mačkov, z izjemnim vokalistom Apollom Papathanasion na čelu, ter leta 2006 izdal prvi album s popolno postavo, Allegiance.

Zgodba o Firewind se danes nadaljuje z novim albumom, poimenovanim The Premonition. Firewind še vedno ostajajo trdno zasidrani v okvirih melodičnega, k sreči neklišejskega power metala, ki pa ga mestoma mešajo z vplivi speed metala in od plošče Allegiance naprej tudi z vplivi hard rocka osemdesetih. Glasba, ki jo torej ponujajo Firewind se ti k sreči ne obrne po prvih trenutkih poslušanja, kar se zna zgoditi pri marsikaterem današnjem power metal bendu, ki že v prvih verzih prepeva o zmajih, mečih, palčkih in podobni power metalski navlaki. Tega pri Firewind ne boste našli, našli pa boste obilo mogočnih power metalskih himen, ki v refrenih večkrat zvenijo hard rockovsko obarvano. Levji delež tega vpliva nosi briljantni vokalist Apollo za katerega zlahka rečem, da je ta trenutek eden najboljših vokalistov mlajše generacije, ki se ga lahko primerja zaradi vokalne moči primerja z velikani kot sta Dio in Jorn Lande, Apollo pa zna večkrat ustvariti tudi tisti erotični naboj, ki ga je sposoben le David Coverdale (Whitesnake). Le poslušajte na primer himnično Mercenary Man ali pa polbalado My Loneliness. Iz morja povprečnih power metalskih bendov pa Firewind ne rešuje le odlični Apollo, temveč tudi brilijantni kitarist Gus G. Ta večkrat poskrbi za čiste headbangerske utrinke z domiselnimi riffi in spektakularnimi solažami, ki spomnijo na Malmsteen šolo. Prvi tak trenutek nas pričaka že na samem začetku z uvodnim rušilcem Into the Fire z izredno strukturo, ki jo začenja umirjeni akustični uvod, le-ta pa kaj hitro eksplodira v stacatto riffanje, speed metalske trenutke, visokoleteči Apollov vokal in izmenjajoče solaže Gusa in klaviaturista Boba Katsionisa. Vsekakor ena agresivnejših skladb Firewind zakladnice in eden najboljših trenutkov albuma! Zanimiv trenutek plošče je še priredba disko hita Maniac, najbolj znanega iz filma Flashdance, ki je sicer prirejen v tipičnem Firewind spevnem stilu, a kljub temu kar precej štrli iz celotne podobe plošče. Če že govorimo o priredbah znanih uspešnic iz osemdesetih je to na primer precej bolje uspelo finskim Turisas s priredbo Boney M klasike Rasputin.

Firewind z The Premonition vsekakor niso na novo izumili žanra power metala, a že precej izpet žanr jim uspe odigrati tako, da zveni sveže in zanimivo. V primerjavi z Allegiance je The Premonition velik korak naprej v kvaliteti, ki ju nosi predvsem fantastični dvojec Apollo/Gus G. Firewind so že sedaj ena boljših skupin evropskega power metala, in če bodo nadaljevali v tej smeri lahko od njih pričakujemo res še zelo veliko.