Tale živi posnetek iz razprodane Shepperds Bush Empire (London) dvorane je prav nekaj posebnega. Na odru sta se obstoječi Uriah Heep zasedbi, ki je v zgodovini skupine najstabilnejša (Box/Lanzon/Kerslake/Bolder/Shaw) in nespremenjena od leta 1986, pridružila dve eminentni osebi. Bivša "heepa" namreč. Prvi je originalni član prvotne U.H. zasedbe, ki je požela vso slavo in se zapisala v večnost sredi sedemdesetih, genijalni multiinštrumentalist Ken Hensley, avtor mnogih jeklenih "heep" klasik, ki je skupino zapustil po končani turneji s "Conquest" albuma leta 1980. Drugi je odlični John Lawton (ex-Zar, Lucifer's Night) na vokalih, ki je pel pri skupini od septembra leta 1976 do oktobra leta 1979. Mimogrede, John Lawton nas je 10.08.2002 obiskal v Postojni. Obe omenjeni eminenci pa sicer izdajata še danes izjemne solo albume in tako ostajata vseskozi glasbeno aktivna.
Ken se priključi skupini na odru s svojimi hamondkami v "July Morning". Ljudje v dvorani kar poskočijo od navdušenja, tako se prvič razločno zasliši sodelovanje celotnega avditorija ob verzih julijskega jutra. Celotno vzdušje je izredno. Back vokalne linije s Kenom nas zares popeljejo v zvok sedemdesetih let, ko je bila skupina na svojem vrhuncu.
Koncert se odpre z jahajočim "Return To Fantasy", nadaljuje s "Tales", ki je odigrana izredno emocijonalno, poseben pečat pa ji daje flavta. Enkratni back vokali so tudi tokrat nepogrešljiva stalnica. Za popolno zmago le-teh pa je poskrbljeno tudi z vključitvijo ženskega tria, ki bravurozno sodeluje s skupino med nastopom. Novejši "štiklc" je le "Sweet Pretender" (s plošče Sonic Origami, 1998), vse ostalo so absolutna sedemdeseta. Težko se odločim, a vseeno moram izpostaviti izvedbo "Paradise/Spell". To je znova čista magija, ki dokazuje Uriah Heep kot skupino, za katero lahko mirne duše rečem, da zveni v živo še bolje kot na studijskih ploščah. Vrhunec koncerta je nedvomno "Magician's Birthday". Psihadelični srednji del v njej je nekoliko skrajšan. Po tem inštrumentalnem srednjem delu postane publika znova živahnejša. Na odru se skupini namreč pridruži na vokalih z otvoritvijo verza "I challenge you, I challenge you all,..." z vso močjo, a izredno vživeto in čutno John Lawton. Z Berniejem družno pripeljeta "Magician's Birthday" do konca. John sodeluje na odru tudi med izvedbo pesmi "Sympathy" in navitem "Free'n'Easy". Za njo je dodan v set listo tudi melaholični "Sunrise". Koncert zaključijo po pričakovanju publike z "Easy Livin'", ki jo je Bernie zares izjemno odpel za konec tega enkratnega druženja.
Pozabil sem omeniti še dve klasiki, ki so ju "odšponali". "I'll Keep On Tryin'" z Uriah Heep prvenca in "Circle Of Hands" z albuma "Demons And Wizards", ki je skupino leta 1972 katapultiral med nesmrtne. Pred vami je četrta živa izdaja po studijski Sonic Origami. Set liste pesmi izdaj v živo Acoustically Driven (2001), Electrically Driven (2001), Future Echoes Of The Past (2001) in tegale izdelka, ki vam ga tako vehementno opisujem se razlikujejo med seboj, kar je dodaten plus. Uriah Heep so pri svojih najzrelejših letih cepljeni proti "Iron Maiden sindromu". Izgovor skupin, ki se v intervjujih na vprašanja zakaj igrajo vsako leto na turnejah podobno set listo izmuznejo z: "Pač enostavno pozabiš pesmi!" pri Uriah Heep namreč odpove. Očitno je, da pravljici še kar ni videti konca.
na vrh