Melodrom: The Guide

Nekateri so takoj po izidu drugega albuma skupine Melodrom, The Guide, govorili o tem, kako zvočno odmaknjen je v primerjavi z istoimenskim prvencem. Vendar je v resnici precej daleč od tega. Gre za, na videz, precej spontan izdelek, ki v bistvu vsa poprejšnja dela le nadgradi, bodisi že omenjeni prvi album ali pa različne glasbene kreacije, ki so jih Melodrom ustvarili v sodelovanju z Laibach in DJ-em Umekom. Kakršenkoli odmik je že mogoče čutiti, je predvsem slišen v razvoju glasbe, ki pa je povsem naraven, vsako (glasbeno) delo potrebuje čas, da se razvije in Melodrom se vsekakor še razvijajo. Torej, povsem logičen naslednji korak.

Ta zvočni premik naprej, ki pa je prepoznaven na The Guide, pa v bistvu deluje, kot, da gre za časovni premik nazaj, tja nekam v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, v temačnejši elektro pop rock, kar so nekateri označili tudi kot goth. Konkretneje deluje album zelo podobno, v dobrem smislu, delu skupine Videosex, ki je v svojih časih pravtako orala povsem svojevrstno ledino na (širše) domači glasbeni sceni. Koliko ima s tem opraviti producent albuma The Guide, Iztok Turk, ki je bil nekoč tudi sam član zasedbe Videosex je vprašanje, ki v bistvu niti ni pomembno, saj, če si sposodimo citat Toma Waitsa, "če si nekaj izposodiš, to nakazuje, da boš nekaj, nekoč tudi vrnil" in če je bilo na tem albumu karkoli izposojenega, so to v najboljši meri tudi že vrnili.

The Guide je še nekoliko temačnejšega vzdušja, kot je bil predhodnik, čeprav je na njem polno elektronskih vložkov, ki ponavadi glasbo poživijo, jo tu ponesejo v nekakšno ležerno intimo, ki ponavadi nastopi po sončnem zahodu. Vseskozi album se ponavlja tudi variacija glasbene teme, ki dela album še bolj, kot enoten simbiozen organizem, podobno, kot se to lahko sliši predvsem v klasični glasbi ali jazzu, kjer je neka spreminjajoča se tema vseskozi prisotna. Morda se albuma še najbolj razlikujeta prav v tej energiji oz. toku albuma, ki je na The Guide bolj konsistenten, album je precej bolj konceptualno zamišljen, kar ni presenetljivo, saj je bil prejšnji, Melodrom, skorajda kompilacijske narave, zbirka pesmi iz različnih, nepovezanih obdobij, tu pa je zasedba naredila nekaj z razlogom, da bo objavljeno kot zaključena celota in prav tako tudi zvenelo.

Pesmi, kot je September tu ni, pa saj ji tudi na prvem albumu ni bilo podobne. Je pa tu zbranih 13 povsem drugačnih, prav tako svojevrstnih in kvalitetnih pesmi, ki samo potrjujejo, da sta želja in potreba po evoluciji in iskanju novih manj prehojenih poti lahko samo dobrodošli in konec koncev, nadvse potrebni lastnosti za ohranjanje kreativnosti in osebne rasti.

Logičen naslednji korak torej, če si bodo zaželeli sprehoda zares povsem v drugačno smer pa si lahko Melodrom vedno omislijo sodelovanje z npr. Tomažem Pengovom ali pa z Zlatkom Kavčičem, vendar je ta pot, zaenkrat povsem uredu, za druge pa bo še dovolj časa.