Jorn: The Gathering

Kot že naslov pove, gre za zborček, retrospektivni naborček, enega najimenitnejših pevcev vala mlajše generacije Jorna Landeja, znanega po svojih neumornih glasbenih (hiper)aktivnostih. Možakar je v karieri pel doslej v The Snakes, kjer so celo najbolj zagriženi fani Whitesnake zmotno mislili, da je za mikrofonom presvetli Coverdale, nadalje mračnih danskih progresivcih Beyond Twilight, posnel dva albuma z odlično a razpadlo ameriško - norveško art rock navezo Ark, dva albuma s power metalci Masterplan, enega za skupino Millenium, dva za Vagabound, pojavlja pa se na mnogih ploščah izvajalcev kot posebni gost ali projektov (npr. Allen/Lande). Skratka možakar je dobrodošel prav povsod koder ga vodi glasbena pot in vrata v različna snemalna studia so mu povsod na stežaj odprta. Jorn je eden tistih pevcev, ki prinaša v sleherno skupino, ne glede na žanr, kvalitativno spremembo in izražanje specifik, ki dotlej niso bile prisotne v izrazu izvajalca. Veličina redkih rock pevcev, en takih je denimo Glenn Hughes. Postaviš ga v metal, blues ali pop. Povsod je njegov izraz maksimalno poudarjen. In ko zapusti skupino (nazadnje je Jorn zapustil power metalce Masterplan) ostane za njim vrzel, ki je praktično ni mogoče zapolniti. Tipični primer so nove izdaje albumov skupine Beyond Twilight, prav srečno pa je ne bodo odnesli z novim albumom brez Landeja tudi novi Masterplan (no počakajmo raje z ocenami do izida tega).

In vendar je solo kariera Jorna Landea poglavje pevca, ki ga dela še posebej edinstvenega. V osnovi klasičen melodični hard rock s sporadičnim naslanjanjem na izročila Black Sabbath (Dio/Martin era, zaradi riffov in vokala) in Whitesnake (zlasti zaradi vokalnega pristopa), v katerega so vtkani progresivni odkloni. Celokupne slike, se lahko oprime tudi žanrska predpona "art rock". Raje ostanimo pri hard rocku, s sebi lastnim prepoznavnim melanholičnim vzdušjem, ki ga uspeva pričarati Jornova skandinavska duša!

Kar ponuja "The Gathering" je šestnajst skladb, za katere ne moremo govoriti da so "best of", pač pa gre v prvi vrsti za retrospektivni prerez skozi celotno glasbeno kariero Jorna Landea (in ne le solo kariero), kar se tiče avtorskega čtiva (torej tudi pod imeni drugih izvajalcev). Tako najdemo na albumu tudi npr. skladbi My Own Way iz projekta Allen/Lande in skladbo skupine Millenium z naslovom Hourglass.

"The Gathering" je odlična iztočnica za slehernega glasbenega "firbca", s katero lahko začne odkrivati tega zares vrhunskega, visoko cenjenega in iskanega pevca, ki pa pravega priznanja, doslej s strani glasbenih množic še ni bil deležen. Če sem zloben, a kljub temu realen, bo Jorn napolnil žepe, če ne prej, pa zagotovo, ko napoči čas, da vskoči v kožo Coverdalea, ki z leti v obraz postaja vse bolj podoben posušenemu jesenskemu listu (kot tudi njegovo grlo) in naredi Whitesnake, po Whitesnake.

Na "The Gathering" ni nobenega kiksa! Historično si skladbe od pozicije 1. pa do 16., sledijo v smiselnem starostnem zaporedju. Čeprav resnici na ljubo, nobeden od Jornovih solo izidov ni bil zaznamovan s kašnim produkcijskim mimostrelom, pa se je možakar potrudil, da stvar ne izpade oskubljeno vsakdanja ter jo saniral s tem, da je nekatere skladbe posnel na novo, drugim pa je posodobil produkcijo s ponovnim miksom. In nenazadnje! To je album, ki je zrcalna slika še ene Jornove izdaje, ki je izšla na isti datum kot "The Gathering" in sicer "Unlocking The Past" (RockLine recenzija TUKAJ). Le obe izdaji skupaj relevantno oziroma povsem merodajno, zaokrožujeta retrospektivno podobo Jorna Landea. Zato je hkratni nakup obeh izdaj ne le smiseln, pač pa kar obvezen. Odlik tega izvajalca nikakor ne gre prezreti, nagrajujejo pa poslušalca na slehernem koraku.