»The Gathering« je škatla petih CD-jev, katera je naphana s številnimi raznovrstnimi glasbenimi dobrotami iz bogate zakladnice britanskih progresivnih melodičnih rockerjev Magnum. Zbirka petih diskov, katerim je priložena zajetna knjižica z bogatimi informacijami o evoluciji te legendarne skupine iz Birminghama od njenih relativno skromnih začetkov sredi sedemdesetih, izjemnega komercialnega uspeha v osemdesetih, čemur je sledil postopen umik z vrhov radijskih lestvic in nepričakovan razpad v devetdesetih do čudežnega vnovičnega rojstva na začetku novega stoletja, je prava nebeška mana kar se tiče nabora dolgoletnih poslastic in raritet za slehernega Magnum privrženca.
Skozi Magnum zgodovino sta edini stalnici dve centralni figuri brez katerih si ni moč zamisliti te skupine; kitarist, glavni skladatelj in tekstopisec Tony Clarkin ter pevski heroj Bob Catley. Za razliko od večine sorodnih rockovskih skupin, ki so glavni lirični navdih črpale bodisi iz ljubezenskih tegob, družbene nepokorščine ali nebrzdanega rock'n'roll žurerstva so Magnum pod Clarkinovim peresom večinoma prisegali na pisane svetove fantazijske epike, kakršno sta utemeljila literarna velikana tovrstnega žanra Tolkien in Morcock. V tovrstnem epskem 'pripovedništvu' o pozabljenih kraljestvih, gospodarjih kaosa in nenehnih bitkah med dobrim ter zlom pa se je večkrat skrivala dobro premišljena družbenokritična ost, ki je bila značilna za Clarkinov vselej pronicljiv in čuječen um. S pomočjo kombiniranja epskih napevov, melodičnih kitarskih pasaž in košatih simfoničnih aranžmajev so Magnum že kmalu premestili mostove med progresivnim rockom, trdim rockom in AOR-om.
Magnum prav vseh raritet iz svoje zgodovine na »The Gathering« seveda niso vključili, tako, da lahko z bodočimi vnovičnimi izdajami preteklih albumov še naprej zbujajo skomine med zvestimi privrženci in na njih vselej dodajo nekaj prej še neslišanega. Nekatere raritete so se že prej sicer pojavile na vnovičnih izdajah določenih studijskih albumov ter na kompilaciji »Archive« iz leta 1993. Po drugi strani škatla vsebuje večino singlov, vključno z B-stranmi, kar bo osrečilo vse zveste privržence in zbiratelje ter nekaj redkih verzij uveljavljenih skladb. Na prvem disku, ki zaokrožuje obdobje med leti 1974 in 1982, se pravi čas pred izidom prvenca »Kingdom of Madness« (1978) do tretjega albuma »Chase the Dragon« (1982), ni mogoče najti njihov prvi single, The Searchers priredbo »Sweet For My Sweet« in njegovo B-stran »Movin' On«. Od skladb, ki so bile ustvarjene še pred »Kingdom of Madness« manjkajo še »Captain America«, »Sea Bird« in »Slipping Away«, zato pa niso pozabili vključiti »Stormbringer« na katerem je sodeloval še originalni basist Dave Morgan.
Na slednjem, ki nima nobene povezave z veliko bolj znano, istoimensko Deep Purple klasiko se lahko nazorno občuti 'primitivno' zvokovno Magnum fazo, ko so se Clarkin, Catley in preostala tovarišija še lovili nekje vmes med prog rockom, funkom in diskom. Še bolj v disko usmerjeni »Find the Line«, ki je nastal v času snemanja »Kingdom of Madness«, je še ena od zvokovno prehodnih skladb, ki kažejo na zanimivo zvokovno evolucijo, ko so člani skupine še nekako kolebali med prog rockom, trdim rockom in tedanjimi komercialno ugodno sprejetimi glasbenimi trendi. Že v tej zgodnji, produkcijsko razmeroma siromašni fazi je iz zvokovnega kolaža izstopal izjemni Catleyjev vokal, opremljen z odličnimi spremljevalnimi vokalnimi linijami ter Clarkinov unikatni kitarski slog. »Kingdom of Madness« standardi kot so »In the Beginning«, »Baby Rock Me«, »Universe« in »Invasion« se razen prek vnovične izdaje primerno osveženega zvoka ne razlikujejo od verzij, ki se nahajajo na istoimenskem albumu, zato pa toliko bolj izstopa alternativna verzija naslovne skladbe, ki to pot zveni precej bolj grobo in produkcijsko neprečiščeno.
»The Great Adventure« je bil izbran kot prvi predstavnik z drugega albuma »Magnum II« (1979). Družbo mu delajo »The Battle«, »All of My Life« ter single verzija »Changes«. Njihov prvi koncertni album »Marauder« (1980) je zastopan prek »If I Could Live Forever«, »Foolish Heart« ter »Lords of Chaos«. Ne zgodi se velikokrat, da skupina na retrospektivo vključi karkoli s koncertih odrov, zato je treba to gesto pospremiti z velikim aplavzom, saj je »Marauder« še danes eden izmed najbolj podcenjenih koncertnih albumov v povesti klasičnega rocka. Prvi disk zaključi šopek »Chase the Dragon« standardov, »Soldier of the Line«, »On the Edge of the World«, »The Spirit«, »The Teacher« ter zgodnja verzija »The Lights Burned Out«. To je bilo pomembno obdobje za skupino, saj so po daljšem premoru kot je bilo prvotno predvideno zamenjali originalnega klaviaturista Richarda Baileya z Markom Stanwayom, ki je še danes nepogrešljivi član Magnum ekipe.
Drugi disk vsebuje 'zlato' obdobje med leti 1982 in 1990, ko so se Magnum s »Chase the Dragon« za kratek čas najprej uspešno afirmirali sredi tedaj še polno delujoče NWOBHM scene pa do njihovih prvih velikih komercialnih uspehov z mojstrovinama »On a Storyteller's Night« (1985) ter »Vigilante« (1986). Ta era je zaznamovana tudi z menjavo dveh založb in odhodom originalnega bobnarja Kexa Gorina. Še posebno godi dejstvo, da se lahko sliši nekatere legendarne single iz osemdesetih kot je udarni »Back To Earth«, lepa balada »Hold Back Your Love« in »Long Days, Black Nights«. Tudi obdobje četrtega albuma, »The Eleventh Hour« (1983), poleg standardov kot so »The Prize«, »Breakdown« in »Vicious Companions« vsebuje nekaj zelo zanimivih trenutkov na čelu z orkestralno verzijo klasike »The Word« in zgodnjo verzijo »True Fine Love«. Ta čas je bil za Magnum precej težaven, saj bi zaradi težav s tedanjo založbo skorajda razpadli, a so na srečo ostali samo brez originalnega bobnarja Gorina, katerega je zamenjal Jim Simpson in kmalu za njim Mickey Barker.
Obdobje velikega triumfa z »On a Storyteller's Night«, ko so prekinili pogodbo z Jet Records ter podpisali novo z založbo FM z izjemo demo verzije »All England's Eyes« ne vsebuje kakšnih posebnih presenečenj, zato pa so tu zbrani prav vsi glavni standardi na čelu s »How Far Jerusalem?«, »Just Like An Arrow«, naslovno mojstrovino in »Les Morts Dansant«. Obdobje albuma »Vigilante«, ko so se že sončili v slavi komercialnega uspeha ter podpisali novo pogodbo z znamenito založbo Polydor ter za produkcijske potrebe najeli legendarnega Queen bobnarja/pevca Rogerja Taylorja je po drugi strani poleg klasik kot so »Lonely Night«, »Need a Lot Of Love« in naslovna skladba zaokroženo s single verzijama »Midnight (You Won't Be Sleeping)« in »When The World Comes Down«.
Tretji disk obsega obdobje s konca osemdesetih/začetka devetdesetih in prav tako zajema lepo število klasik, singlov in raritet. Tako lahko vsi Magnum privrženci poleg zimzelenov kot so »Wild Swan«, »It Must Have Been Love«, »Don't Wake the Lion (Too Old to Die Young)« in »Start Talking Love« uživajo v razširjeni, single verziji klasike »Days Of No Trust« s čimer je zaokrožen njihov komercialni in bržkone tudi ustvarjalni vrhunec »Wings of Heaven« (1987) s katerim so še zacementirali status ene izmed najbolj vročih rock skupin tistega časa. V nekoliko manj prijetnem spominu v zavesti članov skupine ostajajo utrinki z neuspešne ameriške avanture z naslovom »Goodnight LA« (1990). Magnum so se za to, da bi osvojili ameriške radijske valove odpravili na snemanje tega albuma v ZDA, a na koncu album tam sploh ni izšel, kar je pripeljalo do krajše krize in pomenilo začetek komercialnega zatona ter razdrtje pogodbe z založbo Polydor. »Rockin' Chair«, »Heartbroke And Busted« ter »What Kind of Love Is This?« sicer niso bile slabe skladbe, a jim je zaradi pretirane 'amerikanizacije' manjkal tisti pristni Magnum ambient. Tudi »Hanging Tree«, »Cry For You« in »Where Do You Run To«, ki so izšli kot B-strani singlov so dovolj solidni dosežki, da si zaslužijo pozornost vseh dolgoletnih privržencev pa čeprav je bilo to brez dvoma najmanj navdahnjeno obdobje v povesti skupine, ko je Clarkin pri pisanju skladb prvič in zadnjič sodeloval z zunanjimi sodelavci na čelu z Russom Ballardom (ex-The Zombies, Argent).
Četrti disk zajema najnovejšo obdobje v povesti skupine, se pravi od albuma »Sleepwalking« (1992) s katerim so s prenovljenim zvokom uspešno zakorakali v devetdeseta do odličnega »Into the Valley of the Moonking« (2009), ki je bil v času izida »The Gathering« akutalen Magnum studijski dosežek. »Sleepwalking« standarda »Stormy Weather« in »Only in America« sta podkrepljena z »Just A Little Bit«, še eno B-stranjo singla. Akustični verziji »Maybe Tonight« ter »Without Your Love« izvirata z akustično usmerjenega albuma »Keeping the Nite Light Burning« (1993). »We All Need to Be Loved« in »The Tall Ships«, ki se originalno nahajata na»Rock Art (1994) prav v ničemer ne dajeta slutiti, da je po tem albumu sledil začasen razpad Magnum, ko sta Clarkin in Catley med leti 1997-1998 delovala v sklopu trdo rockerske skupine Hard Rain. Obdobje tik pred razpadom je zabeleženo z odlično izvedbo epske klasike »Sacred Hour«. Ta za petje izjemno zahtevno skladba v tej verziji izvira s poslovilnega koncertnega albuma »The Last Dance« (1996). Stara mačka sta v času Hard Rain odkrila aktualnega basista Ala Barrowa, ki je ob vnovični združitvi Magnum z albumom »Breathe of Life« (2002), na katerem se je trojici spet pridružil tudi Mark Stanway, zamenjal dolgoletnega člana Wallya Lovea, kateri se je odločil upokojiti.
Na naslednjem studijskem dosežku »Brand New Morning« (2004) se je skupini pridružil še novi bobnar Harry James (ex-Thunder) in aktualna postava je bila tako končno oblikovana. Na albumu »Princess Alice And the Broken Arrow« (2007) jih je bobnar James zaradi vnovične Thunder združitve nepričakovano zapustil. Njegova začasna zamenjava je postal Jimmy Copley (ex-Jeff Beck, Paul Rodgers, Ian Gillan), medtem ko je naslovnico za album po dolgem času spet oblikoval legendarni grafični oblikovalec Rodney Matthews, ki se lahko v svoji karieri poleg ustvarjanja za Magnum pobaha kot oblikovalec naslovnic za skupine kot so Asia, BJH, Eloy in Praying Mantis. Z »Into the Valley of the Moonking« standardoma »The Moonking« in »A Face in the Crowd«, kjer se je aktualna zasedba po Jamesovi vrnitvi vnovič združila, je ta čudovita kompilacija historično zaokrožena.
Največja poslastica za vse privržence in zbiratelje pa je nedvomno peti disk z zgovornim naslovom 'Live At Hammersmith Odeon', ki zajema koncertni nastop skupine leta 1988 sredi Londona in to na vrhuncu njihove popularnosti. Seznam koncertnih izvedb se bere kot nabor najboljših in najbolj priljubljenih skladb v njihovi povesti. Neuradne izdaje tega posnetka so bile sicer že na voljo za najbolj goreče zbiratelje (»Live: On the Wings of Heaven« VHS), vendar je šele ta izdaja produkcijo tako ustrojena kot se spodobi. Poleg tega pa vsebuje še »Lonely Night«, »Mindight (You Won't Be Sleeping)« ter »The Spirit«, katerih na prejšnjih, neuradnih izdajah ni moč najti. Vzdušje sredi domače prestolnice je bilo več kot očitno izjemno, publika deluje zagreta do konca in band je bil v tem večeru prav tako odlično razpoložen, kar se razločno sliši na sleherni izvedbi.
»The Gathering« je obveza za slehernega Magnum privrženca, saj ne gre zgolj za navadno retrospektivo ene najbolj vznemirljivih art/melodično rockerskih skupin zadnjih treh desetletij, temveč za pravcato zakladnico dobrot znotraj katere se bo za vsakogar našlo nekaj prej še neraziskanega. Zato bi bil pravcati 'greh' kolosalnih razsežnosti, če se škatla ne bi znašla v rokah vseh dolgoletnih privržencev, zlasti vseh tistih, ki se lahko pohvalijo, da so si Magnum ogledali vsaj enkrat v življenju.
na vrh