"This album is simply more diverse, dynamic and heavy as fuck. Look forward to an album we're all extremely proud of…" (Peter Dolving)
Za tiste, ki ste do zdaj uspeli preslišati dejstvo: The Haunted so bili rojeni iz pepela vplivne in legendarne švedske death metal skupine At The Gates ter zasedb Witchery in Face Down, predstavljajo pa en pomembnih temeljnih kamnov skandinavske melodične death metalne scene, z epicentrom v Gothenburgu.
Po predlanski peti studijski mojstrovini rEVOLVER, ki je dopolnila in kakovostno presegla svoje štiri predhodnike, prihaja na naše police nova poslastica- The Dead Eye. Skupino bi slogovno lahko označili kot mešanico trash metala, melodičnega death metala, vokalno pa je praktično nemogoče spregledati odkritega koketiranja s hardcorom, ki pa ni igranje na prvo žogo. Ni samo golo zlorabljanje obrabljenih fraz in praznih modulacij že tisočkrat povedanega.
Kitarski dvoboji med Andersom Björlerom in Patrikom Jensenom so uravnoteženi s polno basovsko in bobnarsko podlago, v katero je prefinjeno vtkana neustrašna drznost in iskrenost Dolvingovega interpretiranja najtemnejših kotičkov človeške duše in uma; vokal je surov, zmore pa preiti tudi v mehke teksture melodičnega prepevanja, kar pa ni osladno.
The Dead Eye je suverena celota od prvega akorda uvodne pesmi 'The Premonition', malo manj kot minutnega obeta novega soničnega poskusa atentata na nepripravljene poslušalce. Na tiste nežne, ki pričakujejo usmiljenje in sajenje rožic. Producentske posle je tudi tokrat opravil Tue Medsen, ki je sokriv za zvočno podobo med drugim, albumov skupin Kataklysm in Himsa. The Haunted nizajo s komadi kot so 'The Flood', 'The Medication', 'The Prosecution', 'The Stain' razloge za orgiastično 'čupanje'. Za drobljenje vratnih vretenc... Vmesne, pazljivo odmerjene pavze so pravzaprav upočasnjeni tresherski sentiši kot npr. Reflection, The Fallout, za moj okus preveč razvlečen pa je deset-minutni zadnji komad- Guilt Trip, ki po triminutnem oddihu izzveni ob feedbacku in klavirskem akordiranju k Mansonovskemu vabilu proč s tega sveta v pekel. Drugih pripomb ni.
Pravzaprav je možno le stežka narediti koherentno primerjavo med prvimi petimi ploščami, kjer so nam odvajali kri že s prvencem The Haunted, pa nadalje s spremenjeno zasedbo in Marcom Arom na The Haunted Made Me Do It; One Kill Wonder je prebil tudi še tako granitno okostenelo srce vsakogar, ki je le malo resnični thrash-death metal audiofil, rEVOLVER pa je pokončal še tisto malo peščico skeptikov, ki so morebiti še ostali ter požel stoječe ovacije in same spodbudne in več kot odobravajoče kritike. Če primerjam izlive melodičnosti in brutalne godbe s kakšnim drugim dosežkom, je The Dead Eyeu najbolj podoben album Come Clarity od In Flamesov. Ne bi ga sicer štel med največje presežke, pa tudi ne med meni najljubšo The Haunted ploščo, je pa zelo suveren in iskren izdelek, ki po svoji kakovosti ne razočara od prvega do zadnjega komada. The Haunted so znova dokazali, da si več kot samo zaslužijo mesto med najbolj zvenečimi imeni današnjega metala. Do zdaj so bili relativno spregledani- vsaj če sodimo po peščici srečnežev, ki so jih lahko občudovali tudi na naših odrih, kjer so opravljali dnino predskupine Cradlle Of Filthom, v tujini pa so od prvega dne igrali že tudi z imeni kot so Napalm Death, Cannibal Corpse, Dimmu Borgir, Entombed in še bi lahko naštevali. Vsekakor si zaslužijo več pozornosti, kot so jo bili (pri nas) deležni do sedaj, a si obenem po tihem želim, da do tega ne pride, saj so pod snopi žarometov medijske pozornosti podlegali in padali še tako kleni ter iskreni bendi. Ne bi jih našteval. Morebiti z The Haunted ne bi bilo tako. Do takrat pa nam ostaja dejstvo, da z The Haunted ni ekstremna glasba še nikoli zvenela tako poglobljeno in osebno. Eros in Tanatos sta se uravnotežila. The Haunted so dokončali začeti posel ter me uročili in prekleli v tolikšni meri, da je večno hrepenjenje po večjih odmerkih povsem normalno in samoumevno, do morebitnega ponovnega koncerta pa se bom moral zadovoljevati in zadovoljiti le z vsakodnevnim poslušanjem celotne The Haunted diskografije. Ni prostora za kakršnekoli druge kompromise!
na vrh