Suicide Silence je skupina doma iz ZDA (California). Njihov album "The Cleansing", ki je nasledil EP "Suicide Silence" (2002), je v severni Ameriki, kjer s tovrstnimi izdajami radi mnogokrat prehitijo Evropski trg, izšel lanskega septembra in se uvrstil prvi teden po izidu na 94. mesto "Top 200" skladb Billboardove lestvice, kar je najvišje mesto kateregakoli debitantskega albuma skupin, ki so izdale album pod okriljem založbe Century Media. Prvenec se je prodal v prvem tednu reci in piši v bohotnih 7250 kopijah. Impresivno za podzemni žanr death/grind/hard corea, ki ga gojijo Suicide Silence, ni kaj.
V osnovi bazirajoč na prvinah death metala, v katerega se zajeda vokal Mitch Luckerja z kombinacijo growla in visoko parajočega vreščanja, je odsekan tehnično na visoko zahtevanem nivoju. Podlaga nižje uglašenih kitarskih riffov, ki mesarijo in zapolnjujejo glavnino zvočne slike, je brezskrbno naslonjena na čvrsto izdelano ritem linijo, kjer nekajkrat tonaža blast beatov v svoji neusmiljenosti prevzema celo svoj primat. Najbolj zanimiv pri vsem tem je vokal Luckerja, ki se pravzaprav v hipu lahko spremeni v barvi petja in pristopu ter je element, ki prinese največ dinamike na ploščo. Mitch mojstrsko preklaplja med brezbožnim growl-om ter bolj "melodičnimi", "ušesom prijetneje" naravnanimi visoko letečim stresanjem jeze skozi višje intonirano vreščanje.
V tem albumu ni problem, da ne bi bil tehnično visoko odigran. Poseduje izvrstno surovo posesivno in umazano živo produkcijo, kjer elementi brutalnosti, ki jih skupina v vseh ekstremih skuša plasirati do slušatelja, deluje izjemno uspešno. Problem albuma je v njegovi silni repetitivnosti ter predvidljivosti. Odsekan je povsem enodimenzionalno. Pristop petja in samo riffanje, se v celoti razgali že v otvoritveni Unanswered, ki je hkrati eden vrhuncev albuma. Od tu naprej pa se podreja "The Cleansing" izgubljanju kredibilnosti v silni repetitivnosti. Naslednji problem je ta, da skupina ne prinaša prav nobenih inovacij. Suicide Silence so prej tisti, ki sledijo korakom originalnosti All Shall Parish, Ion Dissonance ali Despised Icon in skušajo to zabrisati z oživljanjem ekstremno brutalnih vzdušij, skozi sekanje in petje na vso moč, kar je seveda v veliki meri sanirano tudi z bogatimi tehničnimi rekviziti s katerimi te dandanes razvajajo v snemalni studiih.
Skupina nosi tudi zelo dober občutek za prepričljivo skladanje porogljivo uporniških verzov, ki se iskrijo v siju končne pogube samouničujoče narave vsega človeštva. Agonija, strah in nemoč, so na albumu vešče prekodirani v ekstrem uho parajočega besnila, sle po maščevanju in destrukciji. "The Cleansing" ne prinaša česa novega, je pa, kot prvenec, sila soliden album, s katerimi so Suicide Silence naposled varno shodili. Kar potrebuje skupina v prihodnje je več lastne zvočne in slogovne prepoznavnosti, a za ljubitelje tega žanra, absolutno skupina, ki je vredna preizkušnje.
na vrh