(avtor recenzije št. 2: Peter Podbrežnik)
Dvojni koncertni album "The Chapters Live" predstavlja eno izmed najveličastnejših pa tudi najpomembnejših izdaj v povesti legendarne kanadske art rockovske skupine. Koščki skrivnostne znanstveno-fantastične sestavljanke, ki se je začela pojavljati že od začetka njihove studijske kariere, so tu naposled dobili svojo celostno podobo.
Velika konceptualna enigma, ki je prek t.i. "poglavij" (posebnih skladb, ki so bile označene s številko posameznega poglavja kot del neke zgodbe, ki je čakala na svoj zaključek) vsa ta leta vznemirjala in burila domišljijo njihovih privržencev, je bila naposled razkrita in zaključena. Saga o "The Chapters" je po 25 let-ih (z vmesnimi premori) s tem fantastičnim koncertnim posnetkom doživela svoj zmagoviti zaključek. Sanje njihovih ljubiteljev so bile končno uresničene. "The Chapters" pa ni samo osvetlitev koncepta, ki je dolgo begal glave privržencev skupine, temveč tudi favorit za njihov najboljši koncertni album.
Preidimo najprej k osnovni srži "The Chapters Live". Koncept za "The Chapters" je bil na prvem mestu navdahnjen z bizarno vestjo o možganih Alberta Einsteina v hišni posesti njegovega patologa in na drugem mestu z različnimi hladno vojnimi pripetljaji. Vse se je začelo leta 1978, torej leto po ustanovitvi skupine, ko je Jim Crichton, njihov basist, občasni klaviaturist in producent, v časniku prebral vest, da se možgani slavnega fizika, nahajajo na domu Thomasa S. Harveya, patologa, ki je leta 1955 opravil obdukcijo na Einsteinovem truplu. Velika enigma zakaj so bili možgani genija, ki je razvozlal skrivnost atomske energije, toliko časa v posesti njegovega patologa, je v trenutku razburkala domišljijo. Tako se je rodil skrivnostni znanstveno-fantastični koncept, ki se je, po presledkih, na njihovih albumih pojavljal v obdobju 25-ih let. Na ta način je skupina skozi leta zelo uspešno obdržala zanimanje tistih, ki so goreče čakali na veliki razplet.
Po prvih štirih albumih je za več let sledil premor, vse do konca 90-ih in albuma "Full Circle" (1999), ko so se "poglavja" ponovno pojavila. To je trajalo vse do albuma "Marathon" (2003), ko je bilo objavljeno zadnje izmed "poglavij" s katerim naj bi bila ta zgodba dokončno zaključena. Kar je najbolj fascinantno in nenavadno, tako pri glasbi kot besedilih "poglavij" je to, da se ta na albumih niso pojavljala po vrstnem redu (poleg velikega razmaka od leta 1981, ko so se nehala pojavljati in 1999, ko so se spet pojavila), a kot se je na koncu izkazalo, se pravi na tem posnetku, se posamezni deli/skladbe odlično povezujejo med seboj v zaključeno zgodbo. Legije Saga privržencev so skozi leta poskušale najti lastno razlago ter posamezna "poglavja" povezati v nek smiseln koncept. V tem času je z njihove strani nastal cel kup bolj ali manj zanimivih znanstveno-fantastičnih zgodb, a vsi so čakali na trenutek, ko bodo člani skupine naposled razodeli resnico o skrivnostnem konceptu.
Zgodba "The Chapters" gre nekako takole: Zemljo opazujejo dobronamerni vesoljci, kateri so po zunanjosti še najbolj podobni orjaškim kobilicam. Ti postanejo zaskrbljeni zaradi vse večje človeške samo-destruktivnosti. Spoznajo, da morajo najti nekoga na Zemlji s katerim bi lahko komunicirali in ki bi lahko spremenil to situacijo. Nekoga, ki je zelo inteligenten. Kmalu ugotovijo, da je oseba, katero so iskali - Albert Einstein, že umrla potem, ko je slednji kot velik humanist na koncu razočaran in povsem zlomljen spoznal, kako je človeštvo na uničujoč način izkoristilo njegove znanstvene dosežke za izdelavo nuklearne oborožitve ("Images" Chapter 1). Obenem vesoljci ugotovijo, da so bili v tem času njegovi možgani spravljeni na varnem in da je edini način, da človeštvo rešijo pred samim sabo ta, da Einsteina spet obudijo v življenje ("Don't Be Late" Chapter 2).
V ta namen njegove možgane vgradijo v poseben robotski eksoskelet in legendarni znanstvenik ponovno oživi v novem telesu ("It's Time" Chapter 3). Z Einsteinovo pomočjo začnejo delati vse kar je potrebno, da preprečijo končno tragedijo. Iz vojaških skladišč začnejo odnašati nuklearne konice proti svojim planetarnim bazam, kjer jih s posebnim postopkom uničijo. Pri tem jih seveda Zemeljska vojska ves čas ovira ("Will It Be You" Chapter 4). Človeštvo se ni sposobno soočiti z resnico. Nesmiselni konflikti in vojne se še naprej nadaljujejo in vesoljci so na koncu prisiljeni onemogočiti vsa sredstva množičnega uničevanja, kjer je potrebno pa tudi prevzeti nadzor nad vladnimi poslopji ("We'll Meet Again" Chapter 15).
Za vsak primer izdelajo tudi rezervni načrt, v primeru, če bi se jim misija ponesrečila. Tako izberejo nek planet na, katerem bi lahko človeštvo začelo nov začetek v primeru, da bi Zemljo doletela žalostna usoda in bi tam življenje postalo nemogoče ("Worlds Apart" Chapter 16). Tako je zaključek zgodbe ostal popolnoma odprt in na voljo različnim posameznikovim interpretacijam. Nekateri bodo porekli, da je bilo v preteklosti ustvarjenih že kopica boljših znanstveno-fantastičnih konceptov, a če se pomisli, da so Saga na prvem mestu glasbeniki in ne literati, je treba priznati, da ima zgodba svoj čar obenem pa je, na žalost, še vedno zelo aktualna. Skupina se je v spremni besedi zahvalila vsem tistim privržencem, ki so jim skozi leta pošiljali lastne verzije zgodb in jih pozvala, da naj s tem nikar ne zaključijo. Jim Crichton ni zanikal možnosti, da bi se "poglavja" nekoč v prihodnosti ponovno pojavila, čeprav je za to le malo verjetno (kot smo dve leti kasneje zvedeli v intervjuju s klaviaturistom Jimom Gilmourjem).
Če se dotaknem še kakovosti tega posnetka in stopnje na kateri so izvršeni posamezni deli "poglavij", ne morem najti ustreznih besed, da bi lahko dovolj pohvalil tole izdajo. Posnetek se ponaša s fenomenalno izvedbo prav vseh "poglavij" ter neverjetno energijo živega nastopa, kakršno so sposobni ponuditi samo Saga in to brez kakšnih koli zaznavnih in nepotrebnih studijskih čiščenj.
Verjetno ni treba podarjati, da večina "poglavij" sodi med najboljše stvaritve njihove kariere, ki so privlačna vsem ljubiteljem njihove progresivno rockovske plati kot tudi to, da so se nekatera izmed njih le redko znašla na njihovem koncertnem repertoarju. Medtem, ko še vedno zažigajo dolgoletne klasike kot so "Don't Be Late", "It's Time", "Will It Be You?" in "Too Much To Loose", nič manj ne navdušijo odlične izvedbe nekaterih novejših stvaritev, ki so si status klasik priborile še ne tako dolgo nazaj. Vselej kadar slišim "The Chapters Live" verzije skladb kot so "Remember When?", "Ashes To Ashes", "Uncle Albert's Eyes" in zaključne "Worlds Apart" uživam v koncertni perfekciji teh mojstrov fuzije progresivnega rocka in klasičnega rocka.
Saga so bili že od nekdaj fantastični glasbeniki tako v studiu kot v živo zato nikakor ne čudi, ko lahko slišimo skozi vse izvedbe na posnetku izjemno vživeto petje karizmatičnega in nenadomestljivega pevca Michaela Sadlerja, virtuozne vragolije kitarista Iana Crichtona in klaviaturista Jima Gilmourja, melodične finese basista Jima Crichtona in mogočno bobnanje Stevea Negusa (za slednjega je bila to poslednja izdaja s skupino) na vrhuncu njihovih odrskih moči.
"The Chapters Live" je čista koncertna fantazija in brez dvoma eden boljših rockovskih koncertnih albumov z začetka tega stoletja. Le česa bi si še lahko zaželel ljubitelj skupine za katerega so pripravili tovrstno koncertno presenečenje? Skrivnost je bila na čudovit način razkrita, a ne dvomim, da bo še vedno veliko takih, ki si bodo želeli novih "poglavij", ki so bila toliko let med glavnimi zaščitnimi znaki te neverjetne skupine. Kljub temu, da je saga o "The Chapters", kot vse kaže, zaključena pa upajmo, da saga o Sagi še dolgo ne bo dobila svojega epiloga.
=============================================================
(avtor recenzije št. 1: Aleš Podbrežnik)
Na ta trenutek so fani skupine Saga čakali celo večnost! Govorim kot, da bi teh fanov mrgolelo kot listja in trave, he, he,... no nekaj nas je... še preživelih! Zakaj bi bil ta "live" album sploh nekaj posebnega? Saga od svojega debuta "Saga" (1977), pa do plošče Marathon (2003), izdajajo na posameznih albumih pesmi, ki za naslovom nosijo v oklepaju oznako "chapter" in rimsko številko poleg. Odkar skupina obstaja in izdaja skozi kariero bolj in manj uspešne plošče, lahko spremljamo tudi razvoj misteriozne zgodbe, koncepta, ki se odvija skozi doslej skupno izdanih šestnajst delov. Torej skupno šestnajst pesmi kariere skupine, če bi jih posneli drugega za drugim v teh 28 letih v kolikor so jih Saga spisali, predstavlja dobrih 80 minut dolgo konceptualizirano zgodbo, ali z drugimi besedami materiala dovolj, za izdajo dveh studijskih albumov. Da Saga ne bi mučili fanov tako, da bi le ti morali vselej "skipati" med komadi in med CDji v CD predvajalnikih, se ubadati in razmišljati preveč, so vseh 16 delov posneli drugega za drugim. In to v živo!
Kako premetena, v zvezi z nastajanjem koncepta "v opoziciji" skozi 28 let je skupina, priča opazka, da med vsemi deli v zaporedju ni npr. dveh balad, pač pa kompozicije dinamično alternirajo med seboj. Prav zanimivo bi bilo skupino povprašati, koliko idej med nastajanjem koncepta so v glavi že imeli takoj pripravljenih, ko so pred 28 leti posneli svoj prvenec in kako so se odločali kdaj bodo posneli katerega izmed delov celotnega koncepta. Prvi plošček zaokrožuje osem delov, ki so bili spisani v obdobju med prvimi štirimi studijskimi ploščami, torej od prvenca "Saga" (1977), do "World's Apart" (1981).
To obdobje je bilo za Saga nadvse komercialno uspešno in takrat so se ljubiteljem rocka pesmi prvih štirih albumov še posebej utisnile v spomin. Sledilo je obdobje eksperimetiranja z modernimi zvoki, katermu Saga niso bili kdove kako kos, potem pa je v drugi polovici devetdesetih sledil zasuk h koreninam. Solaže so se vrnile, Saga so izdali "Full Circle" (1999) in s to ploščo obudili koncept, izdali na plošči celo glavno ime junaka (Uncle Albert's Eyes, trinajsti del). Koncept so Saga zaokrožili s ploščo "Marathon" (2003) in šestnajstim delom imenovanim World's Apart. Posneti drug za drugim sedaj lepo izpolnjujejo sliko koncepta. Drugi plošček tako vsebuje preostalih osem delov koncepta izdanih na ploščah "Full Circle" (1999), "House Of Cards" (2001) in "Marathon" (2003).
Tu je nekaj vrstic "Chapters" koncepta, ki ga je predstavil Jim Crichton. Ideja sega v leto 1977 in sicer je Jim prebiral v neki reviji članek z novico, da so Einsteinove možgane, po njegovi smrti shranjeni za nadaljnje preučevanje na nekem inštitutu. Kasneje je bila ta novica veleumno dopolnjena z govoricami o jedrski vojni in človeštvo se je znašlo na robu le te, poleg tega pa je v tem času pričela izjahati tudi filmska trilogija "Vojna Zvezd". Vse to je vplivalo na koncept skupine. Osnovna ideja tega koncepta je, da nekdo drug daleč, daleč stran v vesolju, pridno bdi in nadzira razvoj planeta Zemlja. Ta, nadvse skrbna ekstraterestrična bitja, so se zbala, da bo na neki točki tega razvoja prišlo na (na Zemlji do samouničenja planeta. Zato so se odločila, da potrebujejo nekoga "tam spodaj" (na Zemlj)i, ki bo močan in uspešen dovolj, da bo postavil stvari nazaj na svoje mesto in vzpostavil na Zemlji znova stanje ravnovesja. Kmalu so ugotovili, da je človek, ki bi bil edini sposoben česa tako velikega Albert Einstein. Načrt je bil tak, da se Einsteinu podari znova telo, (to telo je bilo prvič upodobljeno na prvencu skupine in se pojavlja na vseh naslovnicah albumov na katerih so izhajali posamezni deli koncepta, spominja pa na križančka med žužkom in človekom) tako, da bi se Einstein lahko vrnil nazaj (ponovno oživel) in ne glede na ceno, postoril vse potrebno, da sproži njegova dejavnost potrebne spremembe za obstanek planeta Zemlja. V prvem delu (Images) lahko naletimo na Einsteina kot starca, ki je na robu norosti in se s skrajnimi napori trudi doumeti smisel življenja in slika na pločnik podobe ljudi in dogodkov, ki so vplivali na njegovo pot, ki jo je v tem življenju izbral. Dež spira podobe, ki jih je naslikal kolega Einstein in to simbolizira njegovo naravno smrt.... Preostanek zgodbe, ki tako šele dobi svoj pravi zalet, presunljiv zaplet in sila napet razplet, pa si boste sestavili sami skupaj, kajne da?
Na albumu ni bilo uporabljenih naknadnih studijskih polepšav in peglanj, zato lahko pričakujete trenutke, ki pač zvenijo za avdiofile manj perfektno, saj zvok ni vselej v ravnovesju. Je pa to dejstvo, da se Saga niso igrali z "overdubi" ohranilo potreben "live feel", ki ga ta plošča prepričljivo vsebuje. Skupina je čvrsta, uigrana, petje fantastično vživeto, soliranje enkratno, zvok pravi "sagarijanski". Strogo prepoznaven in edinstven. Saga so Saga. Nihče ne more niti približno tako zveneti. Česa takšnega se v zgodovini rocka ni lotil še nihče doslej. Zato je izid "The Chapters Live" res presenečenje posebne sorte, ki ga ne bi pričakoval niti v svojih najbolj blodnih sanjah. Res lepo od skupine, da je po tako dolgem čakanju tudi ta misteriozna zgodba naposled razvozlana.
na vrh