Da so v Prekmurju vsi rojeni za dobre (!!!) glasbenike, ni nobena novost več. Kontrabant so dolgoživa zasedba s tistega konca, ki je v vseh teh letih prešla skozi različne inkarnacije, vzpone in padce, vselej pa se je pobrala in izšla iz sleherne preizkušnje še močnejša, še bolj osredotočena in predana svoji veri.
Novi dokument, ki nam ga ponujajo Kontrabant je pravzaprav vrsta kompilacije. Na njem je sedemnajst na nov aranžiranih in zaigranih skladb zasedbe, ki so izhajale na njenih albumih med letoma 1996 in 2013. Skupina namreč uradno obstaja od leta 1994, glavni nosilec, vizionar in kreativni pogonski motor, pa ostaja Bela Szomi Kralj. Prvi nastop so Kontrabant zaigral 03.09.1994 in sicer v gostišču Pod Skalo v Kobaridu, kraju mimo katerega potuje za vikende na skrajni slovenski zahod redno tudi avtor te recenzije.
Okej. Zadeva se imenuje »najboljše od prešvercanega« ali natančneje »The Best of Smuggled / Najboukše prešvercano«. Bend je prebral torej najboljše od najboljšega, krenil v studio in v slogu živega nastopa, tam tudi znova posnel izbrane točke vzete iz t.i. klasičnega opusa svojega delovanja. V novi inkarnaciji zasedbe. Dobra ura novo posnete glasbe odseva aktualno energijo, duh in ekspresivno vibracijo postave, ki zastopa Kontrabant v novih časih. Ta poteza je vselej na moč dobrodošla, vprašanje pa je koliko slovenskih skupin si to lahko privošči, saj je finančno zaledje premnogih, daleč preplitvo. Kontrabant so imeli srečo, da so lahko posegli po njej. Zakaj je takšna izdaja dobra? Vselej, ko se postava določene skupine na svoji poti nekoliko premeša in osveži, potrebujejo nove energije v zasedbi časovno kalibracijo. Ta dokument odseva trenutke sedanjega stanja kreativno izpovednih silnic v skupini na moč avtentično in pristno, obenem pa služi ta izdaja skupini, kot neke vrste indikator, kje se trenutno nahaja. Če so silnice prave, je taka izdaja lahko izvrstna kreativna odskočna deska, da v taisti postavi krene v ustvarjanje in snemanje novega avtorskega materiala. Za novi studijski album seveda.
In Kontrabant potrjujejo tudi s tem dokumentom, da so še vedno na (pravem) konju in da jašejo neomajno in nebrzdano dalje, brez skrhanega zobovja, ali sklepne rje. Tako lahko uživamo ob nadvse energični, zavzeto angažirani in na trenutke neverjetno zagrizeni izvedbi klasik, med katerimi so se skupini še posebno usidrale v srcu točke albuma »Z nogami u zrak« (2001). Tako beležimo kar šest točk uvrščenih s tega albuma na tokratno kompilacijo. Tudi otvoritvena (Fse sam punčoke ponűco) in zaključna točka (že kar »ponarodela« Prekmurje moje Prekmurje) te kompilacije, pripadata omenjenemu albumu, pri čemer ne smemo spregledati niti usekane in na moč domiselno zbadljive predelave Berryjeve Johnny B. Goode z nazivom Džouži žeden gut.
Člani današnje inkarnacije skupine Kontrabant so vsi po vrsti tudi »multi-task« instrumentalisti. Igrajo namreč lahko hkrati več različnih instrumentov. Za Matijasa, ki pr Kontrabant v osnovi basira npr. velja, da bobna pri legendarnih boogie metalci Lene kosti, itn… Skratka. Člani skupine Kontrabant se lahko v slehernem trenutku premešajo na instrumentih.
V živo in na poskok. Pobalinsko, šegavo, nabrito, polno hudomušja in zabavnih besedil naphanih tudi s tragi-komedijo moško-ženskih relacij. Že v naslednjem trenutku se ekspresivna energija prelevi v melanholijo, ki se napaja iz kopren meglic mističnih prekmurskih ravnic, z etno obuvalom romskega melosa. Kompaktnost, ubranost, osredotočenost v realizaciji istega cilja. Nova četa, ki jo vodi Bela Szomi Kralj torej funkcionira polno učinkujoče, v njej pa se ponosno iskri duh preteklih časov skupine in dejanj njenega preteklega članstva. Bela Szomi Kralj, ki ob Dušanu Železniku, vdihuje skladbam z markantnim vokalnim »ličilom« pečatnega in edinstvenega pristopanja, prežetega s pravoverno prekmurščino katero mestoma nadomešča romščina (npr. prevod Lainščkove Utrinki v romsko verzijo, Akaun – skladba izvira iz studijskega prvenca skupine), format unikata ter hipoma prepoznavne karizme skupine. Značilni in že kar pregovorno tradicionalni ljudski melos, občasno drzno križan z rockovsko vibracijo, utriplje v razkošju samonikle podobe brez kančka odvzetega žara slavnih preteklih dni. Značilni preplet violine, kitare, harmonike in seveda obveznega pajdašenja z mandoline, ohranjajo zasedbi Kontrabant pozicijo absolutnih samorastnikov in glasbeni posebnežev na Slovenskem.
Potrjeno torej. Ta kompilacija je izvrstna platforma za vstop v ciklus snemanja novega albuma.
Kontrabant - Akaun (live, Gmünd, Avstrija, 07.08.2016):
na vrh