Hulahoop je rosno mlada zasedba. Sestavljajo jo dve punci in dva fanta. Zvok gradijo na ritmični funk kinetiki, ki jo poglablja dinamična komponenta basa z zavidljivim izkoristkom razpoložljivega prostora znotraj struktur posameznih kompozicij. Všečna muzikaličnosti, ki jo kontrastno podajajo bas linije in sintetizatorji, je podložena z lahkotnimi plesno sučnimi ritmi bobnov. Gostoleče valovanje sintetizatorjev, na katerih večkrat lebdi ekspoze iztržka ženskih vokalov, je povzet po zvočnem vzoru osemdesetih iz »new wave« obdobja. Gro izpovedi albuma poganja (za rosno mladost) izrazit, avtoritativen, prodoren in barvito prožen ženski vokal, ki mu ne manjka niti ekspresivnega soul naboja.
Nemara bo marsikdo skomignil z rameni rekoč: »Kje za vraga je kitara?« Na trenutke se res zdi, da bi lahko sem in tja prav prišla kakšna rockovska kitarska fraza, vendar pa po drugi strani kontrastni pletež, ki ga ustvarja zvočna disjunkcija toploljubne basovske linije, piskavo šelesteča pregrinjala lahkotnih sintetizatorjev – le te nadomešča tudi klavir (Paritveni ples) in že omenjen energični vokalni vložek, povsem zadoščajo. Komadi namreč stojijo.
Tudi v smislu razgibanosti aranžmajev preseneča album »The Best Of« v svoji kakovosti. Kakovosti glede na dejstvo, da so glasbeniki resnično mladi in glede na to da govorimo o studijskem prvencu. Kot že omenjeno koketira skupina najraje s funkovsko kinetiko preko albuma, na njem pa je moč najti elemente jazz glasbe, soula, R&Bja in celo kabaretne šansone, zato prvenec »The Best Of« nikakor ne zmore dolgočasiti. Seveda se pne nad vsem tem pop nalezljivost albuma, kar ga potencialno približuje frekventni rotaciji na radijskih valovih.
»The Best Of« je lahkotno razgiban album. Deluje izredno fluidno, jedrnato, kompaktno, z ustvarjalnimi koraki, ki učinkovito izkoriščajo osnovni aksiom »manj je več«. Besedila točk so kombinirana. Angleška in slovenska. V obeh izbirah ohranjajo Hulahoop prepričljivost. Ne glede na to, da album ne skriva afinitet, po komercialni uspešnosti, pa je po drugi plati velika prednost zasedbe (in to že v izhodiščni točki njene glasbene kariere), temeljenje kompozicij na slogovni in zvočni samoniklosti. Prav negovanje tega elementa zna skupino v bodoče dejansko pripeljati še daleč znotraj slovenske mainstream glasbe. Upajmo, da skupina vztraja v tem pristopu in se razvija po smernicah zdrave evolucije naprej. Gre namreč za zelo talentirano glasbeno ekipo, kjer lahko lastni artizem odpre na stežaj vrata komercialnemu uspehu.
na vrh