Exodus: The Atrocity Exhibition: Exhibit A

Exodus še danes spadajo med eno največjih in najvplivnejših thrash metal zasedb, ki je kdaj stopila na koncertni oder, a jih nikoli (po krivici) niso uvrščali med "velike štiri" (Metallica, Megadeth, Anthrax, Slayer). Ena najdlje vztrajajočih thrash metalnih zasedb, ki z nekaj vmesnimi pavzami obstaja že vse od leta 1980, pa se po povratku leta 2001 z neustavljivo hitrostjo povzpenja na vrh thrash metala in že sedaj brez težav spraši riti večine "tavelikih". Prelomna izdaja iz leta 1985, Bonded By Blood, velja za enega najsvetlejših trenutkov metala sploh, Shovel Headed Kill Machine je leta 2005 dokazala, da so Exodus še kako živi, The Atrocity Exhibition: Exhibit A, pa ruši vse pred seboj.

Kitarist zasedbe Gary Holt je o novi ploščo pred izidom povedal tole: "nikoli več ne bo ničesar tako brutalnega in nekaj kar bo definiralo žanr. Je epska pošast, ki pa jo bo nadaljevanje poneslo še dlje." Holt ni poznano kot velik nakladač in obeti so bili ogromni. Exhibit A je seveda daleč od nečesa kar bi definiralo in spremenilo celoten žanr, a gre za odličen izdelek, ki dokazuje zakaj so Exodus tako veliko ime. Exodus ne jemljejo ujetnikov in najprej streljajo šele nato sprašujejo. Exhibit A je čisti thrash masaker! Exodus nas pozovejo k orožju z neverjetnim, za Exodus povsem netipičnim introm, A Call to Arms, ki nas z odličnim riffi in bobni, ki narekujejo bojni marš pahne v vihro, ki ji poveljujejo uničujoči riffi rušilne Riot Act. "Exodus attack!" Na samem začetku opazimo vokalni napredek Roba Dukesa, ki je svoj glas v primerjavi s Shovel Headed Kill Machine močno izboljšal. Dukes zveni kot general! Prepričljivo, zrelo, energično in prekleto brutalno. Dukes je imel od vseh thrash vokalistov najtežjo nalogo, zapolniti mesto Paula Baloffa in Steva Souze, ki sta thrash ikoni, ni bilo lahko, a Rob na Exhibit A dokazuje, da je kljub zelo drugačnemu, skoraj hardcorovskim vokalom, nalogo opravil brilijantno. Tokrat nas Rob preseneti celo s čistimi vokali v Children of a Worthless God. Ni ravno Pavarotti, a v okviru svojih zmožnosti blesti tako s čistim vokalom kot odličnim thrasherskim "snarlom".

Exodus so eden redkih bendov, ki je preživel toliko zamenjav, ki pa jih očitno naredijo še močnejše. Guru zasedbe Gary Holt in drugi kitarist Lee Altus (Heathen) se na Exhibit A predstavita kot prava jeklarska mojstra. Strupeni, ostri riffi namreč zvenijo kot da bi rezali jeklo! Kaj manj od nadnaravno dobrih, božanskih thrash metal "trade-off" solaž pa od tega dvojca tako ali tako ni pričakovati. Bobni zvenijo kristalno čisto, povratnik Tom Hunting pa po opnih mlati kot za stavo. Dirjajoči bas bobni in prehodi so tako v navezi z mistično thrash osebo, ki se ji reče basist prava poslastica. Ja, odlična produkcija mojstra Andyja Sneapa poskrbi, da je bas kitara Jacka Gibsona dobro slišna in predstavlja bombastično podlago kitaram. Očitno je Andyjeva mešalka epicenter, saj sapojemajoča produkcija s torpedirajočimi bobni in ostrimi kitarami povzroča prave potrese in resnično lahko rečem, da je Exhibit A ena najboljše sproduciranih plošče zadnjega časa.

Exhibit A štoparico ustavi pri skoraj polni uri, kar pri devetih komadih pomeni, da so štirje dolgi približno po osem minut, naslovni ep pa se ustavi šele po desetih minutah in pol. Dolgi komadi lahko pomenijo le dobro, če se seveda v njih neprestano nekaj dogaja, so dinamični, se ne ponavljajo in ne postanejo dolgočasni. Po drugi strani lpa ahko tako dolge skladbe seveda pomenijo nekaj povsem drugega… polomijo. No, Exodus na srečo večinoma uspe prvo. Povprečna Funeral Hymn s svojo dolžino osmih in pol minut žal odžre precejšenj del albuma, ki mu odličnost odžre še filler The Garden of Bleeding umeščen med morilski Iconoclasm in Bedlam 123. A ostalo kar nam ponujajo Exodus na Exhibit A je čista lekcija modernega thrash metala. Exodus stresajo svoj srd nad vsem kar je danes narobe na tem svetu, silovito pozovejo k uporu v Riot Act (Rise up and revolt/Overthrow the government /Level all the temples/Destroy the monuments), nekoliko klišejsko kritizirajo Islam v Children of a Worthless God, opozarjajo na bližino tretje svetovne vojne (As It Was, As It Soon Shall Be) in obsojajo izprijenost organiziranih religij.

The Atrocity Exhibition: Exhibit A je odlična plošča, brezprosnega, nevihtnega thrash metala, ki predstavlja enega najboljših trenutkov Exodus diskografije. Ima nekaj slabših trenutkov, ki pa jih ob obilici strupenega thrash metala ni težko pozabiti. Exodus so v letu 2007 še vedno uničevalna sila, ki odpira vrata na razstavo, ki bo imela brez dvoma lep obisk. Vrata v oddelek Exhibit B se odpirajo naslednje leto...