Interceptor: Ten Years After

Danes že kar legendarna slovenska zasedba Interceptor je nastala davnega leta 1991. Tistega leta je Slovenija stopila v prvo leto samostojnosti, v Žalcu pa sta danes še edina originalna člana zasedbe Gregor Čulk ml. in Marjan Pader ustanovila skupino Human Remains, ki se je kmalu preimenovala v Interceptor. Ime je seveda sposojeno iz kultnega Mad Maxa. Leta 1993 so po začetnih težavah s člani izdali prvi album The Beginning, ki so ga mediji in feni sprejeli odprtih rok. Leta 1995 je sledila druga plošča Fade na katero se je uvrstila tudi priredba legendarne Pomaranče, Goba zla. Premnogi se Interceptor spomnijo vsaj po odmevnem komadu in spotu Uničimo tabuje v katerem je Čuletovem kruljenju parirala nekoč prva dama karaok, Deja Mušič, komad pa je svoje mesto našel na zadnji plošči pred razpadom skupine, leta 1998 izdani Mori. Naslednjega leta je sledila turneja Fuck Off Commercial, ki je pomenila poslednji spomenik zgodovine benda, saj je predstavljala zaključek odmevne osemletne kariere za katero je skrbel predvsem mojster medijske provokacije, "Čuli Stage Crusher". Lansko leto so se v letu ko so bile očitno razne reunion poteze hudo popularne za vrnitev odločili tudi Interceptor. Pader in Čulk sta prenovil in pomladila ekipo, ki je začela s ponovnim osvajanjem slovenskih odrov. V slabem letu so nanizali lepo število koncertov v okviru turneje Fuck Off Commercial 2 na kateri so predstavili tudi svež komad, Homo Stupidus. Ta bo svoje mesto našel tudi na novi plošči... a pustimo prihodnost. Danes Interceptor prerez desetletne kariere predstavljajo z best-of ploščo, Ten Years After.

Album je nekako razdeljen na tri obdobja, ki kronološko zajemajo vse tri izdane albume. Prvih pet komadov nas pahne nazaj v leto 1993 na ploščo The Beginning, rušilna Blame pa nas prime za rokico in povede v dobro uro igranja na thrash/groove vrtiljaku z imenom Interceptor. Družbenokritično nadaljuje danes v živo redko slišana Scum of Society, s komadom Zadnja žrtev, ki še danes ostaja koncertni favorit pa se Interceptor spomnijo legendarne Paderjeve zasedbe Epidemic Zone, ki je veljala za eno večjih metal skupin nekdanje Jugoslavije in prispevala svoje komade za kultno split kaseto s Polsko malco in Salem, Provinca vrača udarec. Kljub temu, da je bil to edini komad v slovenščini na albumu je več kot dokaz, da se da napisati tudi dobro slovensko besedilo, Zadnja žrtev pa ostaja opomin na eno pomembnejših zasedb našega prostora, z dinamično zgradbo in srhljivim besedilom s stališča Smrti osebno pa ji to še danes odlično uspeva. Eden najboljših komadov prve plošče Interceptor se seveda znajde tudi na pričujočem best-of albumu, mid-tempo protivojna mojstrovina Mors Victrix, ki opozarja na to, da v vojni in smrti zares ni zmagovalcev. Prvo obdobje zaključuje Alive Isn't Worth to Be, ki spada med bolj pozabljene komade skupine. Pet komadov s prvenca The Beginning tako uspešno predstavi začetni zvok skupine, ki je vplive očitno vlekel od Sepulture, še najbolj se to pozna na Čuletovem petju, ki večkrat spomni na Maxa Cavalero na Brazilce pa spomnijo tudi naspidirani thrash deli. V leto 95 nas premakne naslovni komad albuma Fade, za katerega je bil posnet videospot, ki se je vrtel tudi na nacionalki. Šest komadov z albuma Fade priča o tem, da je album doživel mnogo boljšo produkcijo kot prvenec, glasbeno pa so so tudi Interceptor dozoreli in v glasbo vnesli tudi element, ki jih The Beginning še ni poznal, npr. akustični uvod v Revive, bas linije so nalezljive in izredno groovy, bobnanje bolj dovršeno (lep dokaze je pestro in dinamično bobnanje v Mental Recovery), Čuletovo kruljenje pa nekoliko bolj nadgrajeno. Interceptor so tudi na Fade ostali ostri, zlobni in temačni, v Insane Čule s ponavljanjem naslova zares zveni kot bolnik zaprt v oblazinjeni sobi. S Paparazzo pa nas Čule&co popeljejo še na (zaenkrat) zadnjo ploščo skupine, Mora. Mora je izreden dokaz, da se da zlahka napisati cel album slovenskih besedil, ki so lahko še kako aktualna in sploh ne zvenijo slabo. Paparazzo je še danes aktualno besedilo, ki ščije po vsem natisnjenem kar diši po rumenem. Komad že takoj dokaže, da je Mora vrh ustvarjanje Interceptor. Glasba sicer ni tehnično na visokem nivoju, a je premišljena in dovršena, produkcija pa čist in polna. Interceptor so na Mori preizkusili precej še neslišanih zadev kot je npr. sax v Paparazzu, precej psihadelična solaža v Blatu, komadi so polnih spremljevalnih vokalov, pa tudi Čuletovo petje je mnogo čistejše, bolj melodično in dostopnejše. Puške namesto kruha je še od odličen protivojen komad v stilu Mors Victrix. S komadom Uničimo tabuje so mnogi spoznali Interceptor, saj se je videospot precej pogosto vrtel na nacionalki, Deja Mušič z odličnim gostujočim vokalom lepo dopolnjuje Čulijevo kruljenje, komad pa lepo dopolni Mark Lemer (danes Lunn-a-park) z gostujočo solažo. Deja in Čulk pa sta verjetno celo prvi primer (ali pa vsaj najbolj znan) "beauty and the beast" vokalnega koncepta pri nas. To dobro zbirko zaključujeta naslovni komad zadnje plošče in Pedofil, katerega naslov že sam zgovorno priča o temi o kateri govori.

Odkar obstajajo se o Interceptor krešejo različna mnenja, a naj jih maraš ali ne, ni mogoče zanikati, da gre za eno pomembnejših metal zasedbe na naših tleh. Spoštovanja vredno je že to, da so v devetdestih letih ko je metal na svetovnem nivoju doživel hud udarec zaradi popularizacije grunga, Interceptor na tako majhnem prostoru kot je Slovenije s ponosom igrali to zvrst glasbe in jo nenazadnje tudi približali širši javnosti. Prihodnost je za Interceptor vsekakor svetla, kar je dokazal odličen nov komad Homo Stupidus, ki je bil v živo prav tako dobro sprejet in če bo nova plošča v tej smeri se ni bati, da ne bo vsaj dobra. Ten Years After je vsekakor zbirka, ki spada na polico vsakega zavednega slovenskega metalca, želel bi si morda le bolj konkretno pakiranje vsaj v jewelcaseu in dodano knjižico z liner notes, a jebi ga živimo v času recesije. Morda tema, ki se je bodo Interceptor še dotaknili...