Makedonski mladi upi, ki niso niti tako sveže novi in glasbeno deviški - skupina XAXAXA (kar pri nas pomeni HAHAHA) so vse prej kot slaba šala ali novotarija s kratkim rokom trajanja. Dinamični trio iz makedonske prestolnice Skopja je namreč dobro uigrani indie stroj, ki se je doslej kalil in uril v zasedbi Bernays Propaganda, dodobra potrjeno znanstvo z omenjeno zasedbo pa seje tokrat povsem sveže seme punk rockerske zabave - na uglašen in dovršen alternativni način, seveda. XAXAXA so v svoji nameri osvojiti vaša srca in duše prekleto resni in sledijo nit pregovora kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, ker pa je ime tisto, ki reflektira na nič hudega sluteče poslušalce vsaj ščepec dvoma ter cinične zadržanosti, je bilo potrebno poseči po svežih žemljicah založbe Moonlee ter se predati šprinterskemu polurnemu nagovoru zloglasne trojke.
Verjetno je plošča Tango revolucioner v marsičem vleče navdih iz vrelcev ustvarjalnosti iz njihovega alter ega in zasedbe Bernays Propaganda, le da so se tokrat odrekli ženskim vokalom ter oklestili zasedbo na minimalno število udeležencev, ki pa zmorejo servirati udarno godbo na najučinkovitejši način. Za tango sta vedno potrebna dva, tokrat pa poslušalce snubi kar deset preprostih in ušesu nenapornih skladb, ki se pri zvočnem pejzažu sklicuje na avtoritete kot so skupine Hüsker Dü, Dag Nasty, Rites Of Spring, Wipers ter kopico podobnih nekonformistov. Rezultat je slišen v precej retro kolosalni ataki na vaše čute, flešersko plesna zasvojljiva ritmika pa ne namerava moriti z brezsmiselnim kompliciranjem ter nenaravnimi tonalnimi akrobacijami. Druga polovica osemdesetih in zgodnja devetdeseta so postregla s številnimi tovrstnimi recepti, ki, kot iz čarobne knjige receptov naših mam in babic, še vedno prekleto dobro funkcionira. Referenca so izdelki založbe Dischord, imena za sklic pa si lahko izbirate sami.
Zvesti makedonščini, ostroumnemu liricizmu in kritiki modernih časov, izpovedovanju izgubljenih generacij na tleh nekdanje skupne domovine, politični skorumpiranosti ter pomanjkanju sočutnosti ter skrbi za soljudi tkejo energični niz bleščeče brezkompromisnega glasbenega upora vsemu zgoraj naštetemu. Xaxaxa so glasna opozicija brezidejnemu pasivnemu vdajanju v usodo, v sočnih besedilih pa se odseva polna lirika Koste Soleva Racina, enega največjih makedonskih poetov. Zidovi jezikovnih razlik so premostljivi, le malce truda je potrebno vložiti v poslušanje tega precej raznobarvnega glasbenega izdelka. Če pa se ne poglabljamo v besedila, je možno že s precej trdno ter z visokotonci nasičeno produkcijo premakniti se v sfere popolnega glasbenega predajanja igrivim kiticam in refrenom, ki pa so posneti brez nepotrebnega nasnemavanja ter produkcijskih packanj. Občutek živosti je med decembrom lanskega leta ter februarjem letošnjega leta na trak lovil basist zasedbe Nenad Trifunovski, prav dejstvo, da je zadnji dotik na končno zvočno podobo dorekel član zasedbe, pa daje izdelku pridih polne iskrenosti ter DIY lepote. In v deseterici albumskega nabora ni zatikanj ter prevelikih odstopanj v niansah, zaradi česar je slišano povsem krasna glasbena kulisa za domačo zabavo ali pa poslušanje ob iskanju konstruktivnega navdiha za reševanje navidezno nerešljivih problemov tega prekletega vsakdana.
Tango revolucioner je svež, energičen ter pozitivno naiven izdelek, ki brez šibkosti v svojih nedrjih rojeva povsem dostojen izstrelek vse bolj dovršenega Moonlee arsenala presenečenj. Kar daje izdelku dodatno vrednost, je dejstvo, da mladci niso podlegli amerikanizaciji v mentalnem ali jezikovnem smislu, saj ostajajo zvesti svojim lastnim koreninam. Kultivacija poslušalstva z udarno kombinacijo makedonščine ter garažnih salv kitar, bobnov ter basa je tako povsem naravna, dvomljivci pa so lahko z izvrstnim ploščkom le potešeni in lahko odslej brišejo geografska umeščanja - jezik dobre glasbe je lahko, ne glede na žanrska deklariranja ter lirične narative, le en sam. Xaxaxa so s svojim izletom v svet pankoidnosti povsem potrdili svoj primat glasbene podkovanosti in še več: imenu navkljub so srečneži, ki se lahko smejejo najslajše, s prepričano publiko ter poslušalci lahko le oni sami. Upajmo, da bomo v kratkem deležni suverenega nadaljevanja precej obetavnega pomika v pankersko puberteto moškega dela zasedbe Bernays Propaganda in da ne gre le za en eksperiment kratkega daha in življenjske dobe.
na vrh