Yes: Tales From Topographic Oceans

'Tales From Topographic Oceans' je eden od najpomembnejših in najbolj pogumnih albumov, ki so nastali v zgodovini simfoničnega progresivnega rocka. Vsebuje štiri med seboj prepletene, konceptualizirane zgodbe (štiri dejanja v štirih pesmih), navdahnjene s prebiranjem 'Autobiography of Yogi' (avtor: Paramahansa Yogananda). Kot verjetno že vsi veste, so Yes na 'Tales From Topographic Oceans' zamenjali Billa Bruforda, kateri se je na lastno gorečo željo pridružil King Crimson, ki so v tistem času ravno iskali novega bobnarja, z Alanom Whiteom. Zamenjava je bila vse prej kot lahka, kajti Bruford je bil natanko to, kar so Yes takrat potrebovali in so z njegovim odhodom izgubili več kot očitno zlasti na sofisticiranosti in duhovitosti v improviziranju same ritem linije. Alan White je bil, glede na jazz purista Bruforda, pravi rock bobnar, katerega potencial pri Yes je prišel do pravega izraza na plošči 'Relayer' (1974), nasledniku 'Tales From Topographic Oceans'

'Tales From Topographic Oceans' je kritična plošča Yes, ki je razdelila fane. Eni so se do Yes popolnoma ohladili, drugi pa so postali še bolj vneti privrženci skupine. 'Tales From Topographic Oceans' je pravzaprav ena najbolj provokativnih plošč v zgodovini skupine. Odigrana pa je bila praktično spontano. Iz glave v prste. Steve Howe pravi, da se je takrat ponudila ta priložnost (imeli so popolnoma proste roke pri ustvarjanju). Tako so se neustrašno podali preko meja. Glavna akterja ustvarjanja končne podobe 'Tales From Topographic Oceans' sta bila Steve Howe in Jon Anderson. Produkt njunega spontanega pristopa je tako maksimalno sfragmentiran album, z včasih težko razumljivimi deviantnimi odklopi in zbranimi motivi, ki si sledijo skorajda brez kakega racionalnega smisla, mestoma totalnimi psiho momenti, ki pa preko plošče ustvarjajo unikatno fuzijo, ki jo razumemo kot znameniti, edinstveni in nezamenljivi 'yessvet', vseskozi posut s fantastičnimi trenutki transcendence. Razočarani Rick Wakeman, je zaradi takšnega novega načina pisanja glasbe imel vsega poln kufer in je po končani turneji prvič zapustil Yes. In ravno masivne melotron zvočne zavese Ricka Wakemana, dajejo na 'Tales From Topographic Oceans' občutek valovanja plošče na v globinah oceana. Glasba stoji na valovih, tudi klasični rockerski momenti, ne uspejo nagniti tehtnice v svoj prid in se praktično porazgubijo v morju plutja skozi vesoljski melotron, znamenite Howeove 'steel pedal glissando' trenutke in Jonov visok angelski vokal z dodanimi vokalnimi aranžmaji in seveda nenehnega nizanja raznovrstnih motivov, ki brez milosti ne pustijo niti na eni točki kanček kompaktnosti. Zato je 'Tales From Topographic Oceans' z racionalnega pristopa poslušanja sila težak zalogaj. S svojo ekstremno nepredvidljivostjo gre pravzaprav za neskončno vznemirljiv album, ki s svojo duhovitostjo, eksperimentalno inovativnostjo težko dovoli poslušalcu, da bi se ga lahko naveličal. Edina prava taktika s katero se lotiš tega albuma je ta, da odklopiš misli (svoj ratio) in se glasbi preprosto predaš.

Poezija je tako globoka, da je ni moč okalupiti. Enostavno povedano se skozi štiri dejanja odgrinja nekako smisel naše biti, našega obstoja, umetnost živeti življenje, se učiti skozi izkušnje, iskati v sebi. Na način pridiganja skozi, minimalistično povedano, 'rockovsko hindujski obred'.

Yes so ponudili ploščo superiorne glasbene fuzije, ki leži v popolni simbiozi s konceptom raziskovanja smisla življenja skozi spritualne sfere onkraj horizontov logičnega ter odstrnili nove dimenzije v svetu glasbe. 'Tales From Topographic Oceans' je plošča praznovanja. Pravznovanja rituala življenja. Spusti se in ustvari! Dvigni se in pluj skozi nebo! Združi se z modrostjo oceana. Bodi svetloba! S svojo provokativno inovativnostjo, glasbenim entuzijazmom ter intelektom, so klasični Yes s 'Tales From Topographic Oceans' dosegli svoj eksperimentalno epsko simfonični vrhunec, ki tako predstavlja enega od temeljev progresivne rock glasbe.