»Tales from the Twilight World«, tretji studijski album hamburških power/progmetalskih prvakov Blind Guardian, je bil brez dvoma najbolj pomemben dosežek v njihovi pestri karieri, saj so na njem občutno omejili speedmetalske in thrashmetalske vplive, ki so prevladovali na prvih dveh albumih, obenem pa so pošteno dodelali svoj prepoznavni slog. Slednji je bil prvotno, na začetku devetdesetih, bližji epskemu power metalu, kasneje pa je, predvsem na račun večje vsebnosti simfoničnih aranžmajev, začel dobivati tudi številne progmetalske podtone s tem, da so speedmetalski vplivi ostali še vrsto let prisotni, predvsem kar se tiče ritmične podlage. Lahko se reče, da so Blind Guardian prav s tem dosežkom, ki je predstavljal most med zgodnjim slogom in kasnejšimi podvigi, nekako našli 'trdna tla' in svojo lastno zvočno vizijo, katero so nadgrajevali iz albuma v album. S »Tales from the Twilight World«, ki je vseboval številne nepozabne Blind Guardian standarde, kateri so postali reden del njihovih koncertnih nastopov, so si naposled priborili veljavo in spoštovanje tudi izven Nemčije, predvsem v srednji Evropi in na Japonskem.
Tudi tokrat je štirim članom Blind Guardian na klasikah »Lost In The Twilight Hall« ter »The Last Candle« kot gostujoči glasbenik priskočil na pomoč njihov powermetalski 'mentor' Kai Hansen (Gamma Ray, ex-Helloween). Slednjemu je tokrat delal družbo tudi njegov stari pajdaš Piet Sielck. Hansen in Sielck sta kasneje združila moči z dolgoletnim Blind Guardian bobnarjem Thomasom Stauchom v originalni verziji skupine Iron Savior. »Tales from the Twilight World« kot celota odraža gromozanski slogovni in zrelostni napredek, katerega so Blind Guardian opravili v manj kot treh letih od izida njihovega izrazito speedmetalsko obarvanega prvenca. Hansi Kürsch je v tem času temeljito izboljšal svojo vokalno tehniko in se začel uveljavljati kot eden izmed najboljših metalskih pevcev tudi v svetovnem merilu, medtem ko sta oba kitarista še izpilila svojo tehniko in prispevale tradicionalno bogate zborovske harmonije pod očitnim Queen vplivom.
Band je poleg tradicionalnih speedmetalskih ritmičnih kataklizem in epskih kitarskih harmonij na »Tales from the Twilight World« začel vse bolj prisegati tudi na akustične in simfonične aranžmaje, kateri so bili odigrani z izjemno subtilnostjo zaradi česar je poslušalec dejansko dobil občutek, da ob poslušanju posameznih skladb potuje med fantazijskimi in znanstvenofantastičnimi svetovi. Pretežno fantazijska besedila in vplivi literarnih klasik so v njihovi glasbi postali še bolj pomembni, medtem ko so prav na tem albumu ustvarili eno izmed najlepših glasbenih posvetil brezčasni mojstrovini 'Gospodar prstanov' izpod peresa legendarnega angleškega pisatelja J.R.R. Tolkiena. Tolkienova dela so tudi v prihodnosti postala pomemben, če že ne ključen vpliv na njihovo glasbo.
Blind Guardian so še danes znani po izjemno močnih otvoritvenih skladbah med katere spada tudi uvodni energetski polnilec »Traveller In Time«. Besedilo te skladbe je bilo navdahnjeno z 'Dune', znanstvenofantastično literarno klasiko Franka Herberta, katero so leta 1983 sicer obravnavali že Iron Maiden v pesmi »To Tame a Land« z albuma »Piece of Mind« in kasneje tudi, večinoma manj uspešno, številni drugi metalski bandi. Dramatičnemu uvodu sledi mogočen prehod v epsko sekcijo, katere potek narekujejo izborne kitarske harmonije, potentni Stauchovi bobnarski prehodi in Hansijev epski vokalni pristop z vrhuncem v fantastičnem refrenu. Razmerje med speedmetalsko ognjevitostjo in powermetalsko epiko je znotraj te mojstrovine tako rekoč idealno in je nekako postalo merilo tudi za njihove kasnejše dosežke. Tudi »Welcome to Dying«, ki se navdihuje v fantazijski noveli Petra Strauba z naslovom 'Plapolajoči zmaj', se je s svojimi brezkompromisnimi ritmičnimi zasuki in skrivnostno atmosfero kmalu uveljavila kot priljubljena koncertna klasika. Njen vrhunec predstavlja mogočni refren s kraljevskimi vokalnimi harmonijami in spremljevalno bobnarsko kataklizmo, medtem ko dualne kitarske harmonije predstavljalo poslastico za vse ljubitelje metaske romantike stare šole. Temu sledi kratki, a izvrstni inštrumental »Weird Dreams«, ki predstavlja lepo priložnost za odličnega glavnega Blind Guardian kitarista Andreja Olbricha, da se z epsko in barvito kitarsko solažo izkaže kot eden izmed največjih mojstrov svojega inštrumenta znotraj evropske metal scene.
Romantična power balada »Lord of the Rings« predstavlja eno izmed najbolj znanih in priljubljenih del v zgodovini Blind Guardian. Najbolj nenavadna stvar na tej akustično in orkestralno usmerjeni mojstrovini je njena dolžina, saj obsega samo nekaj več kot tri minute, kar ni ravno značilnost epske sage, vendar navkljub kratkemu trajanju uspe ustvariti ustrezno ambientalno magijo ob kateri z lahkoto oživi Tolkienov 'Srednji svet'. Obenem pa je uspešno predstavljeno mračno sporočilo temnega lorda Saurona, 'Gospodarja prstanov', kar je v besedilu lepo opisano s perspektive nosilca prstana, se pravi hobita Froda Bagginsa. Posebne čestitke si tokrat zaslužita ritem kitarist Marcus Siepen, ki je odigral vrsto nadvse subtilnih akustičnih aranžmajev in Hansi, ki se popolnoma vživi v svojo vlogo, obenem pa velja omeniti tudi hvalevreden prispevek gostujočega klaviaturista Mathiasa Wiesnerja, ki je s svojimi epskimi orkestralnimi aranžmaji utrl pot bodočim, kompleksnejšim Blind Guardian podvigom, kar se tiče uspešnega združevanja power metala in orkestralne glasbe.
Nekoliko mračnejši in brezkompromisno usmerjeni »Goodbye My Friend«, še ena Blind Guardian klasika, se v besedilu dotika kalvarije priljubljenega filmskega vesoljčka E.T-ja, medtem ko so vokalne harmonije v refrenu vnovič izgrajene na navdušujoč način. »Lost in the Twilight Hall«, kjer v besedilu spremljamo Gandalfovo preobrazbo v belega čarovnika po njegovem usodnem spopadu z Balrogom ter ponovnem rojstvu, se lahko mirne duše razglasi za enega izmed vrhuncev tega odličnega albuma. Kai se s svojim kontrastnim, 'škratovskim' vokalom pridruži Hansiju tako rekoč v ključnem trenutku skladbe, tik pred glavnim refrenom. Slednjega se lahko na račun mogočnih spremljevalnih harmonij označi za pravcato epsko poslastico in enega izmed najboljših refrenov v povesti hamburških metalskih prvakov. Temu sledita dve medsebojno povezani skladbi, »Tommyknockers ter »Altair 4«, ki sta si slogovno sorodni, hkrati pa sta, kar se njunih besedil tiče, navdahnjeni po znanstvenofantastično-srhljivi noveli Stephena Kinga z naslovom 'The Tommyknockers'. Temu primerno na obeh kompozicijah prevladuje mračno vzdušje, obenem pa so tu speedmetalski elementi spet nekoliko izrazitejši kot na večini preostalih del.
Zmagoslavno vrnitev karakteristične Blind Guardian epike, katero bodo v prihodnosti razvili do perfekcije, pa predstavlja zaključni dosežek, »The Last Candle«, ki je poleg »Lost in the Twilight Hall« kandidat za najboljši trenutek tega albuma in tista stvaritev, ki slogovno že ponuja lep vpogled v njihov naslednji studijski album. Besedilo je tokrat navdahnjeno po v naših krajih manj znani fantazijski literarni sagi z naslovom 'Dragonlance'. Po kratkem uvodu, ki zveni kot kratko posvetilo pretekli stvaritvi z naslovom »Guardian of the Blind« nastopijo dualne kitarske harmonije, katere so prava paša za ušesa, medtem ko še boljše izpadejo dramatična večglasja, ki tvorijo popolno zaledje za Hansijev epski vokalni pristop sredi katerega med pogostimi časovnimi prehodi oživijo liki iz omenjenega literarnega dela. Na zgodnjih CD verzijah »Tales From the Twilight World« se je nahajala precej nepotrebna, če že ne neumestna bonus skladba v obliki koncertne verzije »Battalions of Fear« (1988) standarda »Run For the Night«. Slednja že zaradi slogovne drugačnosti ni predstavljala preveč posrečenega dodatka.
»Tales from the Twilight World« je Blind Guardian katapultiral med najbolj vznemirljive in inteligentne predstavnike tevtonskega power metala, medtem ko je bilo v tej fazi njihove kariere že jasno, da je četverica našla povsem specifičen slogovni pristop na katerem so se odločili graditi tudi v prihodnosti, še posebno, ko je speed metal s koncem osemdesetih počasi začel izgubljati sapo. Zvočna evolucija Blind Guardian je s tem albumom dobila velik pospešek in v času, ko so izdali svoj četrti studijski album, mojstrovino »Somewhere Far Beyond« (1992), so jih privrženci že mirne vesti lahko razglasili za metalske 'barde' in prvake 'tolkienovskega' metala.
Blind Guardian - Tales from the Twilight World (celoten album):
na vrh